Če bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Janeza Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.  Foto: AP
Če bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Janeza Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu. Foto: AP

Nekateri romunski mediji, ki se sklicujejo na bruseljski dokument, ki naj bi predstavil potencialne komisarske kandidate, so objavili, da se kar pet držav zanima za energetski resor v Evropski komisiji.

Poleg Romunije še Estonija, Latvija, Poljska in Slovenija. Ob tem sicer niso pojasnili, ali gre za mesto komisarja, pristojnega za energetsko unijo, ki mu je pripadlo tudi podpredsedniško mesto Evropske komisije (na tem položaju je bil do zdaj Slovak Maroš Šefčovič), ali se potegujejo za mesto komisarja za podnebne ukrepe in energijo (komisar je bil Španec Miguel Arias Cañete).

Za podpredsedniško mesto in resor energetske unije se je, denimo, že leta 2014, sicer neuspešno, potegovala nesojena evropska komisarka predsednica stranke SAB Alenka Bratušek.

Odločila bo Van der Leynova

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) navedb romunskih medijev niso potrdili, niti zanikali. Pojasnili so, da je slovenski kandidat za komisarja Janez Lenarčič na zaslišanju na parlamentarnem odboru za zadeve Evropske unije dejal, da noben resor ni slab, saj se lahko v vsakem od njih naredi veliko za Slovenijo in EU.

"Ob tem je kot zanimive resorje navedel področja regionalne politike, okolja, raziskav in razvoja, digitalizacije, trgovine ter širitve," pravijo na Ukomu in dodajajo, da bo razdelitvi resorjev dokončno odločila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Nova predsednica Evropske komisije bo sicer tudi odločila, ali je predlagani slovenski kandidat primeren za njeno ekipo. Po morebitni potrditvi bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.

Von der Leyenova je članicam izrazila željo, da imenujejo dva uradna komisarska kandidata, moškega in žensko. Nova predsednica evropske komisije si želi spolno uravnoteženo sestavo komisije. Vendar njene želje kar nekaj članic EU-ja ni uresničilo, tako kot Slovenija. Kot so poročali nekateri mediji, naj bi kar nekaj držav članic želelo ohraniti svoje dozdajšnje komisarje, ki pa so večinoma moškega spola.