Lenarčič se je pred glasovanjem predstavil članom odbora. To je bila prva predstavitev kandidata za člana Evropske komisije v slovenskem parlamentu doslej. Zaslišanje namreč predvideva sprememba zakonodaje iz leta 2015. Foto: BoBo

Za Janeza Lenarčiča, ki je kandidat za evropskega komisarja, je na odboru glasovalo osem članov, dva sta bila proti, je sporočil predsednik odbora Igor Peček. Proti kandidaturi Lenarčiča sta glasovala Matej Tašner Vatovec (Levica) in Meira Hot (SD), Marko Koprivc iz SD-ja pa se je pritožil nad delovanjem glasovalne naprave, a ker je to storil po izteku glasovanja, odbor ni ponovil glasovanja. Poslanci SDS-a se niso opredelili.

Lenarčič je po predstavitvi in glasovanju dejal, da je zadovoljen, da je bila opravljena precej vsebinska in zelo poglobljena razprava o aktualnih vprašanjih in izzivih, s katerimi se bo soočala nova Evropska komisija. Zadovoljen je tudi z udeležbo na seji odbora, saj za dobro udeležbo tako obdobje, torej čas dopustov, sicer ni najbolj ugodno, je spomnil. "Zame je bila ta razprava zelo koristna, vesel sem tudi končnega izida," je dejal in dodal, da z optimizmom gleda na nadaljevanje poti.

Kljub temu tudi tokrat ni želel govoriti o resorju, ki bi ga lahko vodil. "To ni v rokah države članice, to bo predmet pogovorov s predsednico Evropske komisije in njene kombinatorike. Želja je toliko, kot je držav članic. Toliko je tudi resorjev," je spomnil. Že večkrat je sicer navedel resorje, ki so po njegovem mnenju zanimivi tudi za Slovenijo: okolje, digitalizacija, raziskave, regionalna politika, širitev, zunanja trgovina. "To so dinamični resorji, pomembni za EU, pomembni z vidika Slovenije," je ponovil Lenarčič, a dodal, da noben resor "ni zanič".

Lenarčič v Bruselj s podporo odbora

Lenarčič izpostavil enakopravnost članic, migracije, socialno pravičnost, ohlajanje gospodarstva, brexit ...

Lenarčič je v državnem zboru pred odborom za zadeve Evropske unije napovedal, da se bo zavzemal za enakopravno obravnavo vseh evropskih državljanov in vseh članic. V predstavitvi pred odborom je orisal svojo dosedanjo kariero in dejal, da njegovo dosedanje delo in rezultati izkazujejo izpolnjevanje vseh treh pogojev za evropskega komisarja - splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. O svojem prihodnjem delu pa bo, kot je dejal, lahko govoril šele, ko bo znana razdelitev resorjev. Je pa članom odbora predstavil izzive, ki čakajo novo Evropsko komisijo.

Lenarčič je poudaril, da se zaveda pomembnosti in zahtevnosti komisarske funkcije, ne glede na resor, ki bo pripadel članu Evropske komisije iz Slovenije. Foto: BoBo

Pri tem je izpostavil, da je evropsko gospodarstvo trenutno v dobri kondiciji, množični migracijski tokovi so bolj ali manj zaustavljeni in pod nadzorom. A kažejo se znaki ohlajanja gospodarstva, pojavljajo se napetosti v svetovni trgovini, javni dolg je treba zmanjšati, socialna pravičnost je še nedokončan projekt, EU še ni uspela vzpostaviti učinkovite, humane in solidarnostne migracijske politike, je naštel nekatere izzive.

Omenil je tudi, da bo nova komisija, če ne bo zapletov, delo začela 1. novembra. Dan prej se izteče rok za izstop Združenega kraljestva iz EU. "Če bo Velika Britanija izstopila brez dogovora, se bo morala komisija že od prvega dne ukvarjati s posledicami neurejenega izstopa," je opozoril. Dodal je, da je proti podaljšanju roka za izstop, razen v primeru utemeljenega razloga, kot je denimo, da bi bila možnost urejenega izstopa že bližje.

"Notranji in zunanji izzivi ne bodo čakali, da se EU notranje uredi," je še opozoril Lenarčič. Omenil je tudi, da bo po odhodu Velike Britanije treba nadomestiti njena vplačila v proračun unije. Del izpada sredstev zaradi brexita se po njegovem mnenju lahko nadomesti s prerazporeditvijo sredstev, del pa bodo morale gotovo z višjimi vplačili pokriti preostale članice.

Navedel je še, da bo prehod v nizkoogljično družbo "terjal orjaške vložke", a ta sredstva so po njegovem potrebna, da cilj dosežemo na socialno vzdržen način. Tudi skupne migracijske politike še ni. Ne bi smeli pozabiti na Zahodni Balkan, ki ga je označil za notranje dvorišče EU.

Lenarčičeva stališča enaka stališčem SDS-a

Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je po seji spomnil na ocene njegove stranke, da je Lenarčič sicer dober uradnik in verjetno tudi področje zelo dobro pozna, vendar pa njegova teža v političnem smislu ni prava, zato kandidata niso podprli, a ga tudi niso zavrnili.

Po ocenah Krivca je bila večina Lenarčičevih stališč v pravi smeri, tudi enaka stališčem SDS-a, predvsem pri vprašanju migracij in azilne politike. "Tudi na nekaterih drugih področjih je bil kandidat zelo konkreten, zato smo ga opozorili, da bo moral to verjetno uskladiti z aktualno vlado, saj govori v nasprotju z njenimi stališči. Upam, da ga bodo v vladi poslušali," je dejal Krivec.

Foto: BoBo

Na vprašanje, zakaj ni prejel podpore SDS-a, je odgovoril s pojasnilom, da so v pričakovali tudi korekten postopek kandidature, torej, da se kaj povpraša tudi opozicijo. O tem, kako bodo glede kandidata ravnali evropski poslanci iz vrst SDS-a, pa se še niso pogovarjali.

Poslanec Levice Vatovec ni podprl Lenarčiča, saj je po njegovih ocenah premalo ambiciozen in premalo odločen za izzive, ki jih prinaša prihodnost EU-ja. "Že v zadnjem času smo videli, da so ti izzivi pretežki za kandidate, ki ne nameravajo spremeniti načina razmišljanja," meni Vatovec in dodaja, da se je to pokazalo tudi na zaslišanju.

Po ocenah Vatovca je Lenarčič lahko dober diplomat in poznavalec ustroja EU-ja, dober evrobirokrat, "a od takega človeka ne moremo pričakovati odločnih stališč v Evropski komisiji". Za relativno medla je navedel med drugim stališča Lenarčiča glede okoljske krize, skoraj negativen pa je bil glede opozoril glede enotnih socialnih standardov v EU. V Levici so kritični tudi do kandidatovih stališč glede migracij.

Poslanca SD-ja Meira Hot in Marko Koprivc sta na odboru poudarila, da kandidata ne podpirata. Poslanka je glasovala proti, Koprivc pa je opozoril na nedelovanje glasovanje naprave, njegov glas se ni upošteval. V izjavi po seji je dejal, da iz tega ne gre delati zgodbe, saj je očitno zatajila tehnika. Tako je ponovil, da kandidata ne podpirajo predvsem zaradi načina, na kakršnega je bil izbran. Zato so mu že na vladi nasprotovali.

Poslanec SMC-ja Gregor Perič je podporo Lenarčiču utemeljil z besedami, da se je izkazal kot zelo dober strokovnjak in poznavalec EU-ja. Nekoliko pa jih je presenetila razprava na odboru glede apolitičnosti kandidata. V SMC-ju pričakujejo, da bo kandidat, če bo potrjen, aktivno pristopil k članstvu evropske družine Alde.

Odbor bo sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti do 26. avgusta. Foto: BoBo

Jeseni zaslišanja v evropskem parlamentu

Lenarčiča je za kandidata za evropskega komisarja predlagal premier Marjan Šarec, vlada je prejšnji četrtek njegov predlog podprla, čeprav so ministri iz stranke SD glasovali proti. Šarec sicer že ob predstavitvi svojega predloga ni izključil možnosti, da bi kandidat zaradi sestave odbora dobil negativno mnenje, a je obenem menil, da lahko Slovenija postopek konča v danih rokih.

Lenarčič, ki je sedanji veleposlanik pri EU-ju, je po navedbah vlade izkušen nestrankarski kandidat z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila. Kot je sam dejal v sredo po predstavitvi poslancem, bi bila podpora odbora dobra popotnica za nadaljevanje procesa, zato upa, da jo bo dobil. "Ko bo postopek v Sloveniji enkrat končan, se bo na evropski ravni šele dobro začel, zato je zame in za Slovenijo pomembno, da grem na to pot s čim boljšo popotnico," je pojasnil.

Če bi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali na začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.

Lenarčič prestal zaslišanje na odboru