Naloga Evropskega parlamenta je zastopanje vseh državljanov EU-ja. To pomeni, da si prizadevamo za takšne predpise, ki bodo izboljšali življenje čim večjega števila prebivalcev in olajšali poslovanje čim večjemu številu podjetij v EU-ju. Vsekakor pa sem si kot Slovenka v številnih govorih in predlogih, z udeležbo na okroglih mizah in posvetovanjih, prizadevala povečati občutljivost Evrope za slovenske probleme (npr. meja s Hrvaško, problemi slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ipd.) in povečati prepoznavnost Slovenije v Evropi, med drugim s prirejanjem raznih prireditev (razstave, koncerti, natečaj za mlade iz manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah).
Rezultati lanskega jesenskega Evrobarometra kažejo, da v povprečju 59 % prebivalcev Slovenije (oziroma 53 % prebivalcev EU-ja) meni, da je naše članstvo v EU-ju dobra stvar, in če upoštevamo trenutne ekonomske razmere, je to zagotovo spodbuden podatek. 74 % državljanov EU-ja še meni, da ima EP pomembno vlogo pri sooblikovanju evropskih politik, in skoraj toliko jih tudi meni, da so o njegovem delu slabo informirani. Takšna podpora EP-ju je zato dober motiv za vse nas, ki se aktivno ukvarjamo s politiko, da še bolje informiramo naše prebivalce o tem, kaj vse lahko Evropa naredi za njih in kako lahko s svojo udeležbo na volitvah tudi sami sooblikujejo politično dogajanje. EP je tudi zato povečal število dni za aktivnosti v državi, iz katere prihajamo, da državljani lažje pridejo v osebni stik s poslanci. Pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o našem delu pa imajo zagotovo tudi mediji. Žal pa je tako, da se novice o neuspehih in morebitnih škandalih bolje prodajajo, kot pa novice o naših dosežkih in prizadevanjih.
Sicer pa padec udeležbe na volitvah ni značilen le za evropske, ampak tudi za državne volitve. Spomnimo se, da je bila volilna udeležba v Sloveniji na volitvah v državni zbor leta 1992 85,6 %, leta 2008 pa 63,1 %. 72,07 % volivk in volivcev se je udeležilo prvega kroga predsedniških volitev leta 2002, leta 2007 jih je na volišče prišlo 58,46 %.
Z Novakovo, ki je tudi predsednica NSi-ja in ponovna kandidatka za poslanski sedež v Evropskem parlamentu, smo se pogovarjali o njenih dosežkih ob iztekajočem se mandatu v EP-ju; ukrepanju pri temah, ki zadevajo Slovenijo, sodelovanju z drugimi evropskimi poslanci iz Slovenije, plačah evroposlancev in razmerju med spoloma v evropski politiki.
Intervju z evropsko poslanko Ljudmilo Novak je drugi v vrsti MMC-jevih intervjujev z evropskimi poslanci. Do nedelje bomo vsak dan objavili en pogovor, porogov z Mojco Drčar Murko pa si lahko preberete tukaj.
V iztekajočem se mandatu ima slovenski evroposlanec po marčevskih podatkih povprečno 62 nastopov (poslanskih vprašanj, govorov, predlogov za resolucije …) – torej 22 manj kot njegov kolega iz Slovaške in 28 manj kot kolega iz Danske. Sami ste imeli v tem času 56 nastopov. Ali se vam ne zdi, da bi bili lahko tudi slovenski evroposlanci dejavnejši?
Statistika ni vedno izraz dejanske dejavnosti poslanca. Tako ne moremo enačiti števila eno- in dvominutnih govorov s težo, ki jo ima priprava poročila za parlament ali politično skupino, saj to delo lahko traja nekaj mesecev, v težjih primerih lahko tudi več let. Prav tako nimajo v parlamentu posebne teže govorniki, ki govorijo za boljšo statistiko o kateri koli temi, čeprav zanjo niso kompetentni. Sama se držim načela, da govorim o temah, za katere sem pristojna. Prav tako ni vedno mogoče govoriti, kadar bi želel, še posebej takrat, ko o poročilih iz pristojnih odborov ne poteka razprava, ampak je predvidena le kratka predstavitev, kar se je v zadnjem času večkrat dogajalo zaradi spremenjenega poslovnika. Ne štejejo pa govori in razprave na zasedanju odborov. V EP-ju in v Sloveniji pa poteka tudi vrsta dejavnosti, pri katerih slovenski poslanci dejavno sodelujemo, kar je prav tako naša dolžnost, vendar tega ne beleži nobena statistika. Še posebej dejavni smo bili v času slovenskega predsedovanja, ko smo še bolj intenzivno sodelovali s slovensko vlado in z ministrstvi.
Katere dosežke v EP-ju štejete za svoje najpomembnejše?
Med najpomembnejše dosežke zagotovo sodi priprava treh poročil za EP (Poročilo o Evropassu, Poročilo o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu, Poročilo o vseživljenjskem učenju za znanost, ustvarjalnost in inovacije). Na mojo pobudo je delegacija Odbora za kulturo obiskala Slovenijo, na moj predlog je bil v Odboru za kulturo izvedena okrogla miza z udeleženci iz Slovenije z naslovom Kultura kot most med regijami. V EP-ju sem v imenu štirih poslancev EPP-ED organizirala največjo slovensko kulturno-etnološko prireditev z naslovom Slovenska praznična miza.
Ste v EP »ukrepali« tudi v okviru vprašanj, kot so vinjete, meja, sodni zaostanki?
Večkrat sem govorila na plenarnem zasedanju, na politični skupini, na odboru in tudi ob drugih priložnostih v zvezi z mejnimi vprašanji, vračanjem odtujenih slik v Slovenijo in manjšinsko problematiko. Problematika vinjet pa ni povezana s parlamentom, pač pa se o tem pogaja slovenska vlada s Komisijo.
Ali vam je sedmim poslancem, ki končujete mandat v EP-ju, v zadnjih letih ob temah, povezanih s Slovenijo, kdaj uspelo preseči strankarske razlike?
Ko poslanci v Evropskem parlamentu odločamo o predlaganih zakonskih spremembah, iščemo takšne rešitve, ki bodo v dobrobit prebivalcev EU-ja, tudi slovenskih. Velikokrat smo zato poslanci, ne glede na to, iz katere stranke prihajamo, podprli podobne projekte in rešitve. Med bolj odmevnimi je, denimo, primer priključevanja Hrvaške Evropski uniji. V nekaterih primerih pa imamo različna stališča, kot jih imajo tudi slovenski poslanci v DZ-ju, čeprav vsi trdijo, da delajo za dobrobit Slovenije.
Slovenski evroposlanci bodo po novem dobivali višje plače od slovenskega premiera in ministrov, ki imajo večjo odgovornost. Mnogi menijo, da takšne razlike niso ustrezne.
Sedaj imamo slovenski evropski poslanci enake plače kot slovenski poslanci v DZ-ju, ker nam plače izplačuje slovenska vlada. Evropski poslanci iz različnih držav imamo sedaj zelo različne plače. Sama se nad plačo nisem nikoli pritoževala. Po novem pa bo plače izplačeval EP in bodo enake za vse evropske poslance. Ali bi se zaradi tega, ker bodo imeli slovenski ministri in premier v prihodnosti manjše plače kot evropski poslanec, morali slovenski evropski poslanci odpovedati evropski plači? Saj tudi uslužbenci drugih evropskih institucij prejemajo neprimerno višje plače kot njihovi kolegi v Sloveniji, pa se to nikomur ne zdi nepravično ali neprimerno.
Glede na to, da ste ženska, bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje o nesorazmernosti spolov v EP-ju?
V večini evropskih držav, razen nekaterih izjem, v politiki še vedno prevladujejo moški, zato se to odraža tudi pri zastopanosti žensk v EP-ju. Ženske še vedno povprečno več časa in skrbi namenijo domu in družini, zato pogosto nimajo časa in podpore, da bi bile lahko bolj aktivne v politiki. Iz mandata v mandat pa se število žensk tudi v EP-ju povečuje, saj se tudi izobrazba žensk v primerjavi z moškimi počasi izboljšuje in tudi razumevanje delitve dela v družini. Še vedno pa najpomembnejše politične funkcije v EP-ju zasedajo moški, kar pa me po svoje nekoliko jezi.
Se tudi vam tako kot, denimo, evroposlancu Mihi Brejcu zdi, da je zanimanje za vaše delo evroposlanke večje v drugih državah kot v Sloveniji?
Zagotovo drži, da obveščanje o našem delu ni enakomerno glede na področja, ki jih pokrivamo. Izobraževanje in kultura sta zagotovo zelo pomembni temi za vse državljane, vendar poročanje o tem ni tako atraktivno, kot so zunanjepolitične teme.
Kaj se bo v EP-ju po vašem mnenju dogajalo v prihodnjem mandatu? Katere teme bodo v ospredju?
Evropski parlament je tukaj zato, da čim bolje zastopa interese državljanov EU-ja. Zato bo treba v prihodnjem mandatu dati ustrezen poudarek temam in problemom, ki so ključni za državljane in državljanke, to pa so skrb za varnost, skupna zunanja politika, energetska oskrba, boljša skrb za potrošnike in javno zdravje ter boj proti klimatskim spremembam. Več bo treba narediti tudi zato, da gospodarska rast in razvoj ekonomije ne bo vidna le v dobičkih in plačah menedžerjev, ampak da bo izboljšala življenjsko raven prebivalcev. Pri tem pa je kakovostna izobrazba prav tako izrednega pomena, zato je pomembno, da se EU povezuje in sodeluje tudi na tem področju.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Naloga Evropskega parlamenta je zastopanje vseh državljanov EU-ja. To pomeni, da si prizadevamo za takšne predpise, ki bodo izboljšali življenje čim večjega števila prebivalcev in olajšali poslovanje čim večjemu številu podjetij v EU-ju. Vsekakor pa sem si kot Slovenka v številnih govorih in predlogih, z udeležbo na okroglih mizah in posvetovanjih, prizadevala povečati občutljivost Evrope za slovenske probleme (npr. meja s Hrvaško, problemi slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ipd.) in povečati prepoznavnost Slovenije v Evropi, med drugim s prirejanjem raznih prireditev (razstave, koncerti, natečaj za mlade iz manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah).
Rezultati lanskega jesenskega Evrobarometra kažejo, da v povprečju 59 % prebivalcev Slovenije (oziroma 53 % prebivalcev EU-ja) meni, da je naše članstvo v EU-ju dobra stvar, in če upoštevamo trenutne ekonomske razmere, je to zagotovo spodbuden podatek. 74 % državljanov EU-ja še meni, da ima EP pomembno vlogo pri sooblikovanju evropskih politik, in skoraj toliko jih tudi meni, da so o njegovem delu slabo informirani. Takšna podpora EP-ju je zato dober motiv za vse nas, ki se aktivno ukvarjamo s politiko, da še bolje informiramo naše prebivalce o tem, kaj vse lahko Evropa naredi za njih in kako lahko s svojo udeležbo na volitvah tudi sami sooblikujejo politično dogajanje. EP je tudi zato povečal število dni za aktivnosti v državi, iz katere prihajamo, da državljani lažje pridejo v osebni stik s poslanci. Pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o našem delu pa imajo zagotovo tudi mediji. Žal pa je tako, da se novice o neuspehih in morebitnih škandalih bolje prodajajo, kot pa novice o naših dosežkih in prizadevanjih.
Sicer pa padec udeležbe na volitvah ni značilen le za evropske, ampak tudi za državne volitve. Spomnimo se, da je bila volilna udeležba v Sloveniji na volitvah v državni zbor leta 1992 85,6 %, leta 2008 pa 63,1 %. 72,07 % volivk in volivcev se je udeležilo prvega kroga predsedniških volitev leta 2002, leta 2007 jih je na volišče prišlo 58,46 %.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje