Peterle bo o svojem preteklem mandatu v kratkem izdal knjigo. Foto: MMC RTV SLO
Peterle bo o svojem preteklem mandatu v kratkem izdal knjigo. Foto: MMC RTV SLO

Če bi si želel visoko plačo, je ne bi iskal v politiki. Da ne rečem kaj o Kramarjevem milijonu evrov, za katerega so vedele tri vlade, pa ni nobena reagirala.

V EP-ju se dela politika bolj z nasmehom, pri nas je veliko trše in napeto, predvsem pa se veliko zadev ponavlja. V EP-ju smo bolj naklonjeni kompromisom kot polarizaciji.

Nobena vlada ni dosegla toliko kot prva, ... Pripravljen sem se pomeriti z vsako kasnejšo vlado, samo dogovoriti se je treba, po katerih kriterijih se bomo primerjali. Moja vlada je "morala" pasti, ker je bila preveč uspešna.

Na vprašanje, ali razmišlja o ponovni kandidaturi za predsednika države.

Naj krasijo ulice imena tistih, ki državljanov ne delijo. Kot zgodovinar želim biti objektiven, kot politik pa bi rekel, da smo se od Titove poti ločili leta 1991.

O tem, ali se strinja z novim poimenovanjem Titove ulice v Ljubljani
Lojze Peterle na MMC-ju

Lojze Peterle je v klepetalnici spregovoril tudi o svojem mandatu v Evropskem parlamentu, o katerem bo v kratkem izdal tudi 240 strani dolgo knjigo. Od konkretnih pobud, ki mu jih je uspelo uresničiti, pa je najbolj izpostavil občutno nižje cene telefoniranja z mobilnimi telefoni.

Celoten klepet si lahko preberete tukaj.

Zadnjih pet let je delal (in želi delati tudi še naprej) predvsem v odboru za varstvo okolja. Predvsem se je ukvarjal z zdravjem, pri čemer je dosegel direktivo, da bodo lahko ljudje izbirali zdravnika tudi v drugih državah članicah.

Še naprej želi delovati proti raku in si prizadevati za preprečevanje bolezni. "Bolj se bomo morali ukvarjati z zdravimi, da se nam ne bo večal pritok novih bolnikov. Tu je mogoče res veliko narediti. Ker sem sam preživel raka, vem, da zmagaš lahko samo, če se odločiš za spremembe."

Doma se zadeve prikazujejo drugače
Poudari tudi, da je sodeloval na več kot sto konferencah, na katerih je imel vedno priložnost ob Evropskem parlamentu promovirati tudi Slovenijo. "Ljudje težko razumejo, da sem dobil več nagrad za uspešnega poslanca, doma pa zadeve prikazujejo drugače."

O visokih plačah poslancev kot pogoj za odločanje o takšni kandidaturi pa pravi: "Če bi si želel visoko plačo, je ne bi iskal v politiki. Da ne rečem kaj o Kramarjevem milijonu evrov, za katerega so vedele tri vlade, pa ni nobena reagirala."

V EP-ju se dela bolj z nasmehom
O razliki med delom v Evropskem in Slovenskem parlamentu pa pravi, da se v Evropskem "dela politika bolj z nasmehom, pri nas je veliko trše in napeto, predvsem pa se veliko zadev ponavlja. V EP-ju smo bolj naklonjeni kompromisom kot polarizaciji."

Vprašanja pa so nanesla tudi bolj v preteklost, saj je moral odgovarjati tudi na očitke o svoji medli vlogi premierja, ki jih je zavrnil kot paradoksne. "Nobena vlada ni dosegla toliko kot prva, .... Takrat smo imeli najcenejšo državo in najceneje smo gradili avtoceste. Pripravljen sem se pomeriti z vsako kasnejšo vlado, samo dogovoriti se je treba po katerih kriterijih se bomo primerjali. Moja vlada je "morala" pasti, ker je bila preveč uspešna."

"S krščansko alternativo bo politični prostor bolj normalen"
V priloženem videointervjuju pa se je strinjal s potrebo po ustanovitvi močne krščanskodemokratske alternative, tudi z združevanjem NSi-ja in SLS-a, s čimer "bo politični prostor bolj normalen," saj naj bi ravno z zmago krščanske demokracije v Slovenijo prišli neki ključni demokratski politični standardi.

Na vprašanje, ali ni prišlo do krize na krščanski desnici ravno z ustanovitvijo NSi-ja, ki se je ločil od na novo združenega SLS-a in SKD-ja pa je odgovoril, da je kriza "nastala zaradi levega prevzema združene stranke, ki je šla takrat proti ljudski volji in podprla stranke komunističnega porekla, zaradi česar smo morali ustanoviti Novo Slovenijo, da so ljudje imeli verodostojno izbiro."

V priloženem videoposnetku si lahko ogledate:
- kaj bi konkretno izpostavil iz zadnjega mandata,
- kako meni, da bo spletna kampanja vplivala na rezultate volitev,
- pa tudi ali je prišel čas za ponoven vzpon slovenske desnice.

Ne strinja pa se s predlagano Titovo cesto v Ljubljani, saj ne vidi potrebe po polarizaciji: "Naj krasijo ulice imena tistih, ki državljanov ne delijo. Kot zgodovinar želim biti objektiven, kot politik pa bi rekel, da smo se od Titove poti ločili leta 1991."

O kandidaturi za predsednika (še) ne razmišlja
Na vprašanje, ali namerava kandidirati tudi na prihodnjih predsedniških volitvah, pa odgovarja, da o tem ne razmišlja, in naj raje vprašamo njegovo ženo.

B. K.

Če bi si želel visoko plačo, je ne bi iskal v politiki. Da ne rečem kaj o Kramarjevem milijonu evrov, za katerega so vedele tri vlade, pa ni nobena reagirala.

V EP-ju se dela politika bolj z nasmehom, pri nas je veliko trše in napeto, predvsem pa se veliko zadev ponavlja. V EP-ju smo bolj naklonjeni kompromisom kot polarizaciji.

Nobena vlada ni dosegla toliko kot prva, ... Pripravljen sem se pomeriti z vsako kasnejšo vlado, samo dogovoriti se je treba, po katerih kriterijih se bomo primerjali. Moja vlada je "morala" pasti, ker je bila preveč uspešna.

Na vprašanje, ali razmišlja o ponovni kandidaturi za predsednika države.

Naj krasijo ulice imena tistih, ki državljanov ne delijo. Kot zgodovinar želim biti objektiven, kot politik pa bi rekel, da smo se od Titove poti ločili leta 1991.

O tem, ali se strinja z novim poimenovanjem Titove ulice v Ljubljani
Lojze Peterle na MMC-ju