Premierja Gordona Browna v zadnjih dneh upravičeno boli glava: težavam ni videti konca. Po odstopu več ministrov in članov vlade so zdaj njegovi laburisti doživeli še hud, sicer pričakovan, poraz na evropskih volitvah. Obeta se jim, da bodo postali celo četrta stranka v državi.

V parlamentu kandidat skrajne desnice
Britanci so sicer volili že v četrtek, a preštevanje glasov poteka precej počasi. Največji Brownovi tekmeci, konservativci Davida Camerona, so sicer zmagali, prejeli so 28,1 odstotka glasov, največ pa je na račun laburistov pridobila evroskeptična stranka UKIP, ki je prejela 18,4 odstotka, liberalni demokrati pa 14,8 odstotka glasov. V parlamentu bo po novem sedel tudi kandidat skrajno desne stranke BNP, ki je odkrito rasistična in na primer med svoje člane ne sprejme nebelcev.

Med državami, kjer so slavile opozicijske stranke, so poleg Velike Britanije še Španija, Češka, Latvija, Madžarska, Irska, Bolgarija, Estonija, Portugalska, Švedska, Grčija in Slovenija.

Pa poglejmo, kako so glasovali v drugih evropskih državah. Eno največjih volilnih presenečenj prihaja s Švedske. Stranka piratov, ki si prizadeva za legalizacijo izmenjave datotek na medmrežju, je dobila 7,1 odstotka glasov, kar ji zagotavlja enega od 18 sedežev, kolikor jih pripada Švedski v Evropskem parlamentu.

Na Irskem je največ glasov dobila opozicijska stranka Fine Gael, ki bo v Evropskem parlamentu imela štiri sedeže, v Italiji pa po pričakovanjih stranka premierja Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode, ki je po prvih ocenah prejela 39 odstotkov glasov, leva Demokratska stranka pa ji sledi s 27 odstotki glasov. V parlament se je uspelo uvrstiti še Severni ligi, stranki Italija vrednot in krščanskim demokratom.

V Nemčiji so krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel skupaj s sestrsko bavarsko Krščansko-socialno unijo veliki zmagovalci volitev v Nemčiji, saj so dobili skoraj 38 odstotkov glasov. Tudi v Franciji je slavila desna sredina, vladajoča Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicolasa Sarkozyja, presenečenje pa so Zeleni, ki so dobili le nekaj desetink odstotne točke manj kot najmočnejša opozicijska stranka socialistov. V Španiji bo imela opozicijska Ljudska stranka, ki je kampanjo gradila na kritiki vlade zaradi po njihovem mnenju neustreznega odzivanja na gospodarsko krizo, v parlamentu dva poslanca več kot vladajoči socialisti premierja Joseja Luisa Zapatera.

Zmaga poljskih liberalcev
Na Poljskem je prepričljivo zmagala liberalna stranka Državljanska platforma premierja Donalda Tuska, ki je prejela 45,3 odstotka glasov, kar pomeni, da bo imela 24 od 50 sedežev, kolikor jih pripada državi. V parlamentu bodo sedeli še poslanci konservativne stranke Zakon in pravičnost, Zavezništva demokratične levice in Unije dela ter Kmečke stranke. Volilna udeležba je bila le 27,4-odstotna.

Čehi podprli Topolanka
Čehi so največ glasov namenili Državljanski demokratski stranki nekdanjega premierja Mirka Topolanka, ki so prejeli 29,4 odstotka glasov, opozicijski socialdemokrati pa 24,4 odstotka. V parlamentu bodo še poslanci Komunistične stranke in Krščanski demokrati.

V Belgiji so zmagali konservativni Krščanski demokrati nekdanjega premierja Jean-Luca Dahaena, ki so prejeli 15,2 odstotka glasov, na drugem mestu so liberalci prav tako nekdanjega premierja Guyja Verhofstadta. Obe stranki bosta imeli po tri mesta. V parlamentu bodo sedeli tudi poslanci Flamske interesne stranke in zelene stranke Ecolo.

Na volitvah v Estoniji je zmagala opozicijska levosredinska Sredinska stranka, ki bo imela dva od šestih sedežev, največje presenečenje pa je pripravil neodvisni kandidat Indrek Tarand, nekdanji diplomat, ki je prejel le okoli tisoč glasov manj kot vladajoča stranka. V parlamentu bodo tudi vladajoči konservativci premierja Andrusa Ansipa, nacionalisti IRL in socialdemokrati, ki so nedavno izstopili iz vladne koalicije (po en sedež).

K. T.