Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Ingrid Kašca Bucik, so v Anhovem, takrat še pod imenom Cementi Isonzo, prve količine cementa proizvedli že dve leti po tem, je zidarski mojster Ivan Nibrandt ob kuhi apna odkril neznan siv prah odličnih veznih lastnosti. Nibrandt je s svojim odkritjem cementa v dolino Soče prinesel življenje, razvoj, delovna mesta.

Anhovska cementarna je kmalu postala največja in najsodobnejša v takratni državi, z več tisoč zaposlenimi. Tudi z azbestnim cementom, kar pa ni bila njena posebnost – azbest so proizvajali in uporabljali po vsem svetu. Dokler znanost ni ugotovila, da gre za izredno nevarno snov. Za številne je bilo prepozno. In prav cementarna, ki je za marsikoga pomenila življenje, je v dolino prinesla smrt.

"Bremen preteklosti ni mogoče popraviti, lahko pa jih lajšamo"

Cement Salonita Anhovo je danes gradnik več kot polovice objektov v Sloveniji. S proizvodnjo do milijon ton cementnega veziva letno oskrbujejo več kot 300 poslovnih kupcev doma in v tujini. V razvoj so v zadnjih 15 letih vložili več kot 150 milijonov evrov in tako jim je uspelo zgraditi eno izmed tehnološko najsodobnejših in najučinkovitejših linij za proizvodnjo cementa v Evropi.

V podjetju napovedujejo, da bo njihova proizvodnja do konca prihodnjega desetletja brezogljična. Že do leta 2025 pa nameravajo izpuste zmanjšati za 15 odstotkov, so povedali na novinarski konferenci. Salonit, ki zaposluje okoli 350 ljudi, veliko večino prav iz domače občine, je leto 2020 sklenil s skoraj 11 milijoni evrov čistega dobička. To je sicer manj kot leto prej, ko so po besedah člana uprave Dejana Zwitterja z več kot 15 milijoni evrov dosegli zgodovinski uspeh.

Kot je poudaril predsednik uprave Julijan Fortunat, je cilj podjetja še naprej razvijati cementarno, pri vsem, kar bodo počeli, pa bodo poskrbeli za to, da bodo vplive na okolje še naprej zmanjševali. "Zavedamo se, da je nekdanje delovanje podjetja, takrat v državni lasti, povezano tudi s preteklo uporabo azbesta, ki je močno zaznamoval vso dolino. Bremen preteklosti ni mogoče popraviti, lahko pa jih lajšamo. In to počnemo. S tehnološkimi posodobitvami smo si postavili zavezo, da se zgodovina nikoli več ne ponovi," je zagotovil Fortunat.

Ob obletnici znova tudi kritike o nezakonitev ravnanju in zavajanju

Čeprav so lastniki, zdaj so to Avstrijci, proizvodne procese cementarne posodobili do te mere, da so do okolja in ljudi po vseh zagotovilih pristojnih prijazni in neškodljivi, pa nezaupanje ostaja. In z njim tudi konflikt med civilnimi združenji, družbo in lokalno skupnostjo. Ob 100. obletnici podjetja Salonit Anhovo se je znova oglasila tudi civilna iniciativa Danes ter podjetju očitala nezakonito ravnanje, zavajanje in izigravanje tamkajšnjih prebivalcev.

Na novinarski konferenci so govorili o zmanjšanju ogljikovega dioksida, popolnoma pa so izpustili živo srebro, je v imenu iniciative opozoril Miha Stegel. Kot opozarjajo v civilni iniciativi, je podjetje v Sloveniji po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) ključni vir izpustov živega srebra v zrak. "Na tono odpadkov je Salonitu Anhovo dovoljeno izpustiti petkrat več težkih kovin kot sežigalnici Celje. Žalostno je, da uredbe, ki urejajo sosežig odpadkov, dovoljujejo take razlike," je Stegel zapisal v sporočilu za javnost.

Spomnil je tudi na težave z oskrbo s pitno vodo. "Neprimerna vodarna, težave z oskrbo s pitno vodo in nezakonita raba vodnih dovoljenj so poleg onesnaženega zraka in številnih obolelih dejanska realnost sobivanja s podjetjem Salonit Anhovo," je poudaril. Država bi po njegovih besedah morala Salonitu odvzeti vodno dovoljenje, podjetje pa primerno sankcionirati. "Podjetje se od tragedije z azbestom očitno ni naučilo nič. 100 let neodgovornosti in smrti je bilo dovolj," je sklenil.