Na trenutne gospodarske razmere pozitivno vpliva samo izvoz oziroma zunanje povpraševanje, vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko dejavnost pa ostaja negativen.

BDP, popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšal za 0,7 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 3,3 odstotka.

Izvoz večji kot lani
Izvoz je bil v prvem letošnjem četrtletju za 1,8 odstotka večji kot pred letom dni. Še naprej se povečuje bistveno hitreje od uvoza, zato saldo menjave blaga in storitev s tujino ohranja pozitiven vpliv na gospodarsko rast, in sicer, merjeno statično, 2,7 odstotne točke.

V transakcijah blaga in storitev s tujino je Slovenija v prvem četrtletju znova imela presežek (5,4 odstotka BDP-ja), enako velja za celotne transakcije države s tujino (3,4 odstotka BDP-ja), so navedli državni statistiki.

Zmanjševanje domačega trošenja
Vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko dejavnost ostaja negativen. Zmanjševanje skupnega domačega trošenja je bilo na začetku letošnjega leta podobno kot v drugi polovici 2012. Domača potrošnja je v prvem četrtletju padla za 7,7 odstotka. Zasebno trošenje je bilo 5,4 odstotka manjše kot pred letom, trošenje sektorja države se je zmanjšalo za dva odstotka.

Upad bruto investicij
Upad bruto investicij v osnovna sredstva je bil dvoodstoten in torej znatno manjši od zmanjšanj v zadnjih nekaj četrtletjih. Deloma je to posledica posamičnih večjih, predvidoma enkratnih nakupov investicijskih proizvodov v tujini (večji uvoz). Investicije v stroje in opremo so se povečale za 14,4 odstotka, investiranje v gradbene objekte pa je bilo podobno kot ves čas v zadnjih štirih letih skoraj za petino manjše.

Dodana vrednost se je zmanjšala v vseh skupinah dejavnosti, in sicer v predelovalnih dejavnostih za tri odstotke, v trgovini, prometu in gostinstvu za 4,9 odstotka, v javni upravi, izobraževanju in zdravstvu pa za 0,7 odstotka.

BDP je lani po nedesezoniranih podatkih v primerjavi z letom prej padel za 2,3 odstotka. V zadnjem četrtletju se je njegov obseg skrčil za tri odstotke, v tretjem lanskem četrtletju za 3,1 odstotka, v drugem za 3,2 odstotka, v prvem pa se v primerjavi z enakim obdobjem leto prej ni spremenil.

Znižanje BDP-ja za 2,2 odstotka
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je lani v primerjavi z letom prej znižal za 2,2 odstotka. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je po četrtletjih zniževal; v letošnjem prvem v primerjavi z lanskim zadnjim za omenjenih 0,7 odstotka, v lanskem zadnjem v primerjavi s tretjim četrtletjem za odstotek, v tretjem v primerjavi z drugim za 0,6 odstotka, v drugem v primerjavi s prvim za 1,1 odstotka in v prvem v primerjavi z zadnjim predlanskim za 0,2 odstotka.

V prvem četrtletju 11,1-odstotna stopnja anketne brezposelnosti
Razmere na slovenskem trgu dela so se v letošnjem prvem četrtletju močno poslabšale: število aktivnih je prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 11,1 odstotka.

111 tisoč brezposelnih
Število brezposelnih je v letošnjem prvem četrtletju prvič preseglo mejo 100.000, znašalo je namreč 111.000, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je 14,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani in daleč največ po letu 1993.

Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej.

V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34.000, na 888.000. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003.

Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere sodijo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo kar za 19,3 odstotka.

Mladi izgubljajo delo, če ga dobijo
Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za 8.000. Gledano z vidika starostnih skupin pa se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji.

Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15.000, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16.000.

V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21.000, na 762.000, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 odstotne točke, na 13,5 odstotka.

Umar: Slovenija ima največji padec BDP-ja v EU-ju
V Sloveniji smo v prvem četrtletju letošnjega leta znova namerili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP-ja je bil po razpoložljivih podatkih spet med največjimi v evrskem območju.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da je glavni razlog za takšna gibanja nadaljevanje občutnega zmanjševanja domače potrošnje, edini pozitivni dejavnik ostaja izvoz. Podatki za prvo četrtletje torej kažejo, da gospodarske razmere ostajajo zelo zaostrene.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo zmanjšanje BDP-ja v prvem četrtletju (-0,7 %, desezonirano) podobno kot v predhodnih treh četrtletjih, medletno pa je bil padec (-4,8 %) tudi zaradi učinka osnove še občutnejši. Nadaljeval se je izrazit medletni upad končne potrošnje, predvsem gospodinjstev, manjša kot pred letom je bila znova tudi potrošnja države. "Padanje domačega povpraševanja se je odrazilo tudi v visokem padcu davkov na proizvode in dodane vrednosti na domači trg osredotočenih dejavnosti. Slednje je bilo najbolj očitno v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih," je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Kljub nadaljevanju krčenja v gradbeništvu je bil padec investicij (-2,0 %) manjši kot v predhodnih četrtletjih, kar je bila posledica večjih enkratnih nakupov investicijske opreme v tujini. Znova je na gibanje BDP-ja pomembno vplivala sprememba zalog in vrednostnih predmetov (-3,7 odstotne točke).

Izvoz je tako ostal edini dejavnik, ki je pozitivno prispeva h gospodarski dejavnosti, njegova medletna rast (1,8 %) se je v primerjavi s predhodnimi tremi četrtletji celo okrepila. "To po naši oceni izhaja iz manjšega padca izvoza v države EU-ja, kjer se je padanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju upočasnilo, nadaljevala pa se je tudi relativno visoka rast izvoza na trge izven EU-ja," je še izpostavil Vasle.

Po razpoložljivih podatkih Eurostata za 22 držav članic EU-ja je bil medletni padec BDP-ja v prvem četrtletju večji kot v Sloveniji le v Grčiji (-5,3 %), tudi glede na predhodno četrtletje je bilo zmanjšanje gospodarske dejavnosti v Sloveniji med največjimi. "Slovenija tako ostaja, poleg Grčije, država z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize," so še opozorili na Umarju.