Rast naj bi se stopnjevala tudi prihodnje leto, ko naj bi dosegla 1,4 odstotka, v 2016 pa naj bi se ustavila pri 1,7 odstotka. Zadnja uradna napoved Banke Slovenije (BS) iz oktobra lani je govorila še o 0,7-odstotnem padcu BD-ja, medtem ko naj bi se rast vrnila šele leta 2015 in dosegla 1,4 odstotka.

Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je na novinarski konferenci poudarila, da je od zadnjega lanskega četrtletja zaznati postopno krepitev gospodarske dejavnosti. Ob tem se nadaljuje razdolževanje podjetij in bank, prebivalstvo pa krepi svoje prihranke. Najpočasneje se razdolžuje država.

Festićeva je omenila tudi nižje stroške zadolževanja države v zadnjih mesecih, a se ti še niso prenesli v nižje stroške financiranja gospodarstva. V BS-ju ob tem kot ključno izpostavljajo, da država ohrani politično stabilnost in da ne zaspijo na lovorikah, saj je okrevanje gospodarstva šibko. Našteli so že ničkolikokrat slišane nujne ukrepe: nadaljevanje razdolževanja in prestrukturiranja podjetij, hitrejši sodni postopki, večja odprtost za tuji kapital …

Tuji trgi dali zagon
Vodja analitično-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda je med vzroki za občuten popravek gospodarske napovedi omenil več dejavnikov: dokaj ugodna gibanja v mednarodnem okolju, 1,2-odstotna rast v zadnjem lanskem četrtletju in izboljšana pričakovanja podjetij ter prebivalstva na prehodu iz 2013 v 2014.

Doma se pozitivni znaki kažejo v predelovalnih dejavnostih, od sredine 2013 pa je tudi pri izvozu mogoče opaziti močnejšo rast navzgor in nadaljevanje ugodnega trenda. Izvoz je podžgala tudi boljša stroškovna konkurenčnost v predelovalnem sektorju, v nemenjalnem sektorju pa se stroški dela po krepki rasti pred krizo še niso prilagodili.

Še bomo stiskali z denarjem
Domače povpraševanje naj bi letos še upadlo za 0,6 odstotka, kar pa je vseeno za 2,4 odstotne točke manj od predhodne napovedi. Šibko, 0,3-odstotno okrepitev, naj bi nato doživeli v 2015, leta 2016 pa naj bi bila rast 1,2-odstotna. Podobno bo znotraj tega gibanje zasebne porabe.

Bruto naložbe v osnovna sredstva naj bi se letos okrepile za 0,6 odstotka, rast pa naj bi se nato pospešila na 1,7 oziroma 2,9 odstotka. Ponovno bo gonilna sila za tem rast na tujih trgih in nekatere naložbe doma (npr. v energetiki). Državna poraba se bo še vsa tri leta zmanjševala.

V letu 2016 naj bi po napovedih BS-ja prispevek domačega povpraševanja k rasti BDP-ja presegel prispevek zunanje menjave, zlasti zaradi rastoče zaposlenosti v letu 2016. Poleg tega se je realni dohodek prebivalstva zaradi nizke inflacije povečal. Pereč problem pa lahko v Sloveniji postane strukturna brezposelnost. Nanjo se je mogoče odzvati z aktivnimi politikami na trgu dela, a te običajno učinkujejo zelo počasi, so poudarili v BS-ju.