–

Sorodna novica Fed dvignil obrestno mero še za 0,75 odstotne točke

Brezposelnost se je v ZDA prejšnji mesec s 3,5 povzpela na 3,7 odstotka, rast plač pa je bila na letni ravni 4,7-odstotna, kar je manj kot septembra (5,0). Oboje vzbuja upanje, da bi bil lahko Fed na naslednji seji (14. decembra) manj agresiven, potem ko je v sredo že četrtič zapored obrestno mero zvišal za 75 bazičnih točk (na 3,75–4,00 odstotka), guverner Powell pa ni nakazal, da bi lahko kmalu stopil na zavoro. Ravno zato je bila sreda v New Yorku najslabši dan v tednu, Dow Jones je padel za 1,55 odstotka, Nasdaq za 3,36 odstotka.
Nekateri Fedovi uradniki so v drugi polovici tedna vseeno napovedali, da bodo Zvezne rezerve umirile ritem zaostrovanja obrestnih mer. Projekcije vseeno kažejo, da naj bi ob tokratnem vrhu cikla junija 2023 Fedova ključna obrestna mera znašala več kot pet odstotkov, to pa bo neizogibno povzročilo recesijo in naposled ubilo tudi inflacijo, ki je na 40-letnem vrhu. V naslednjem tednu bo znano, kakšna je bila v ZDA oktobrska rast cen, če bomo videli kakšno pozitivno presenečenje, bi to na Wall Streetu verjetno povzročilo val navdušenja.

Medvedje razpoloženih le še tretjina vlagateljev
In kakšna so srednjeročna pričakovanja za gibanja delniških trgov? Potem ko je bilo septembra po podatkih ameriškega združenja malih vlagateljev več kot 60 odstotkov zasebnih vlagateljev prepričanih, da bodo tečaji čez pol leta nižji (to je bil največji delež črnogledih vlagateljev po letu 2009), se je razpoloženje oktobra močno popravilo, tako da je bilo v tednu do 2. novembra "medvedov" le še tretjina, kar je najmanj v dobrih sedmih mesecih. Mike Wilson iz banke Morgan Stanley napoveduje, da medvedjega trenda še ni konec, vendar pa zelo verjetno trgi v letu 2023 ne bodo padli na novo dno. Trenutno se zdi, da bodo "value" delnice, ki so bile prej dolga leta zapostavljene (sektor energije, financ, zdravstvene nege ...), trg potegnile iz blata, vendar bo morala slediti tudi tehnologija. Ta sektor je zaradi višjih obresti najbolj prizadet, nekatere delnice so za 80 in več odstotkov oddaljene od rekorda, vrednotenja pa so končno privlačna tudi za previdnejše vlagatelje. Kazalnik P/S (multiplikator prodaje – tržna vrednost podjetja glede na letno prodajo) je pri indeksu Nasdaq 100 nazadoval na 4,2 (najmanj po februarju 2016), potem ko je bil ta indeks lani novembra še pri 8,5.

Vse bolj invertna krivulja donosnosti
Osrednje vprašanje na finančnih trgih je predvsem povezano s tem, kako visoko bodo centralne banke (tudi pri ECB-ju so, sodeč po zadnjih besedah guvernerke Christine Lagarde, vse bolj odločni, da ukrotijo inflacijo) privijale obrestne mere. Trg, ki najbolje meri tovrstna pričakovanja vlagateljev, je ameriški obvezniški trg, vreden 24 bilijonov dolarjev. Donosnost 10-letne vladne obveznice je 21. oktobra pri 4,22 odstotka segla najvišje v zadnjih 14 letih, trenutno pa ni dosti nižje (4,16 %). Ker so donosnosti kratkoročnih obveznic že nekaj časa precej nad donosnostjo dolgoročnih, naj bi bil to zanesljiv znak, da se bliža recesija. Razlika med dveletno in desetletno ameriško obveznico (spread) je na primer takoj po petkovi objavi podatkov z ameriškega oktobrskega trga dela dosegla že 71,8 točke. Z drugimi besedami: zahtevana donosnost dveletne obveznice je bila za 0,718 odstotne točke višja kot pri desetletni obveznici.

Banke dobro pripravljene na nepremičninsko krizo
Ohladitev je čutiti tudi na nepremičninskem trgu, iz vse več koncev sveta poročajo o nižjih cenah hiš in stanovanj, kar ima svoj logični razlog. V ZDA je 30-letna hipotekarna obrestna mera že pri 7,3 odstotka, finančna konstrukcija projekta pa je pri takšni obrestni meri popolnoma drugačna kot pri triodstotni, kot je bila še pred letom dni. Morebitna nepremičninska kriza bi še dodatno prizadela razpoloženje potrošnikov. Pri Bank of England so v raziskavi ugotovili, da 10-odstotna rast cen hiš potrošnjo poviša za od 0,35 do 0,5 odstotka. Na srečo so banke trenutno veliko bolje pripravljene na nepremičninske pretrese, kot so bile ob finančni krizi 2008, in imajo precej več kapitala za pokrivanje izgub. Stresni testi, ki so jih opravili pri Bank of England, so pokazali, da bi britanske banke lahko absorbirale do 33-odstoten padec cen nepremičnin in rast stopnje brezposelnosti s 3,5 na 12 odstotkov. Mimogrede: Britanska centralna banka je v četrtek obrestno mero zvišala največ v zadnjih 33 letih (za 0,75 odstotne točke, na 3,0 odstotka, kar je največ po novembru 2008) in opozorila na nevarnost daljše recesije.

Centralne banke močno okrepile nakupe zlata
Plemenite kovine so ob koncu tedna zaradi upanja, da Fed v prihodnje ne bo več tako jastrebji, zasijale, cena zlata se je povzpela za tri odstotke, na 1680 dolarjev za unčo, kar je največ v zadnjem mesecu dni. Centralne banke so bile v zadnjih mesecih zelo dejavne na nakupni strani. V tretjem kvartalu so dokupile skoraj 400 ton zlata, ocenjuje londonski World Gold Council, združenje največjih proizvajalcev zlata. To je največ v tem stoletju in skoraj dvakrat več kot od prej rekordnega tretjega četrtletja 2018, hkrati pa kar 300 odstotkov več kot v lanskem tretjem četrtletju. Predvsem turška centralna banka je bila zelo dejavna in je svoje zlate rezerve povečala za 31 ton, na skupno 489 ton, dosti pa ne zaostaja niti Uzbekistan (26 ton). Vse več je ugibanj, da bi lahko v zlato namesto v dolar svoje visoke prelive od prodaje nafte preusmerile tudi nekatere članice Opeca.