Finančni minister še upa na dogovor s sindikati. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Finančni minister še upa na dogovor s sindikati. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Z mnenjem vlade so se strinjali tudi člani odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko. "Sprejem reform je zelo pomemben, da Slovenija ne bi obveljala za državo, v kateri so ključne odločitve blokirane," jim je povedal finančni minister Janez Šušteršič.
"Ne trdim, da so ukrepi idealni, pomenijo pa izboljšavo trenutnega stanja," je dodal. Zato meni, da sta zahtevi državnega zbora za presojo ustavnosti obeh referendumskih zahtev - o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank -, utemeljeni.

Dve zahtevi: o državnem holdingu in o slabi banki

Da od ustavnega sodišča zahteva presojo ustavnosti zahteve 30 poslancev za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, je DZ sklenil 6. novembra, 23. novembra pa je izglasoval še zahtevo za presojo ustavnosti posledic, ki bi jih imel morebiten referendum o zakonu o slabi banki.
Holding: Upanje na dogovor še obstaja
Šušteršič bi bil zadovoljen, če bi glede referendumskih zahtev sklenili dogovor s predlagatelji in ne bi bilo treba čakati na odločitev ustavnega sodišča. Pri holdingu je to celo mogoče, glede slabe banke pa so vsi pogovori v tem trenutku nemogoči, je povedal članom odbora. Referendum o Slovenskem državnem holdingu zahteva skupina opozicijskih poslancev, o slabi banki pa Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.

Pri slabi banki dogovor za zdaj ni mogoč

Glede referenduma o zakonu o slabi banki tako Šušteršič meni, da ga lahko prepreči le še ustavno sodišče. A tudi če bodo sodniki referendum dopustili, je prepričan, da predlog za zavrnitev zakona ne bo deležen zadostne podpore volivcev. Če bi zakon po kakšnem naključju padel, pa za leto dni podaljšujemo položaj, ko država nima možnosti za reševanje vprašanja slabih bančnih terjatev, je še opozoril.
Očitki pobudnikov referendumov
Pobudniki referenduma o Slovenskem državnem holdingu zakonu očitajo, da je predvidena oblika upravljanja državnega premoženja očitno izbrana z namenom zagotoviti čim večje možnosti obvladovanja državnega kapitala od vlade oz. izvršilne oblasti. Sindikat, ki zahteva referendum o zakonu o slabi banki, pa skrbi, da se bo sanacijo bank poplačalo z izkupičkom od prodaje podjetij.