Gradbišča, proizvodni obrati ali delovišča lahko postanejo nevarna žarišča okužbe, saj je tam na kupu veliko ljudi, ki večinoma ali ne upoštevajo varnostnih ukrepov ali pa jim tega ne dopuščajo delovne razmere.

Ob koncu delovnika se tako denimo gruča pristaniških delavcev v Luki Koper vsuje proti izhodu. Nimajo nobenih zaščitnih sredstev, prav tako so v neposredni bližini drug drugega, živahno komunicirajo. V pristanišču je – kljub vsesplošni karanteni – povsem običajen dan.

Iz Luke odgovarjajo, da so med njihovimi ključnimi ukrepi predvsem ozaveščanje o samozaščitnem ravnanju, prav tako so opozorili, da so v tem času imeli tudi nadzor, ki je ukrepe označil kot ustrezne in ni ugotovil večjih kršitev.

"Vzpostavljanje varnih razmer na gradbišču ali nakaterem koli delovišču je naloga delodajalca, ki skupaj s specialistom medicine dela poišče načine, kako je najvarneje, da se vzpostavijo razmere, da se delo nadaljuje. Seveda če to ni mogoče, potem teh del tudi ni mogoče izvajati," opozarja Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Brez razkužil tudi, ko ni vode in mila

Sindikat gradbenih delavcev je že pred tedni pozval k zaprtju gradbišč v času epidemije, saj so ocenili, da so na gradbiščih pomanjkljive sanitarne razmere, ki ne omogočajo ustrezne higiene, kot je priporočena v času epidemije.

Ugotovitve inšpektorata za delo temu pritrjujejo – na terenu so zaznali, da delavci zelo redko uporabljajo zaščitne maske v primerih, ko ni mogoče zagotoviti zadostne medsebojne razdalje. Delodajalec delavcem pogosto ne zagotavlja potrebnih razkužil za roke, in to tudi v primerih, ko nimajo na razpolago tekoče vode in mila. Prav tako ti delavci pogosto niso seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje koronavirusa.

"Gradbišče samo kot tako ni nevarno, seveda če ni na njem hkrati preveč ljudi iz različnih podjetij. Kjer je določena preobremenjenost s številom ljudi, morda tudi slaba organizacija, tam se lahko kaj takega pojavi," pa pravi Jože Renar iz gradbene sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

20 sob, ene sanitarije

Ker pa so slovenska gradbišča večinoma sestavljena iz številnih podizvajalcev, večina delavcev pa je iz držav nekdanje Jugoslavije, je lahko tveganje širjenja okužbe z novim koronavirusom precejšnje tudi zaradi nastanitev, v katerih ti tuji delavci živijo. Pogosto so ta bivališča prenatrpana in so življenjske razmere slabe.

V enem izmed samskih domov v Ljubljani na primer si ene sanitarije delijo stanovalci kar 20 sob, v katerih sta nastanjena po dva ali trije delavci. Prav tako je skrb vzbujajoče, ker v teh bivališčih doslednega izvajanja varnostnih ukrepov nihče ne nadzira.