Varnost zaposlitve pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve, poudarjajo pri ZSSS-ju. Foto: ZSSS/spletna stran
Varnost zaposlitve pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve, poudarjajo pri ZSSS-ju. Foto: ZSSS/spletna stran

Kot osrednjo tematiko letošnjega praznika dela na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poudarjajo varnost zaposlenih v vseh njenih oblikah. V tem kontekstu je predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič na novinarski konferenci na Rožniku, sicer tradicionalnem prizorišču zaradi epidemije covida-19 tokrat odpovedanih prvomajskih praznovanj, spomnila na problematiko prekarnosti oz. negotovih oblik dela."Prav epidemija je pokazala, kako ranljive so osebe, ki delajo v prekarnih oblikah dela," je poudarila.

Varnost zaposlitve pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Kot je poudarila Jerkičeva, je nedopustno, da se srečujemo s hitrimi odpuščanji, čemur smo bili priča v zadnjih mesecih, zgolj zato, ker pričakovani dobički padejo za 10 ali 15 odstotkov.

Tudi z varnostjo na delu so se v sindikatu v preteklem obdobju ukvarjali več kot sicer. Spomnila je na začetek epidemije, ko so se zaposleni spopadali s pomanjkanjem zaščitne opreme in razkužil, marsikdo pa je takrat zbolel prav iz tega razloga.

V sindikatih zato pričakujejo, da se bodo za zaščito delavcev sprejemali "ukrepi, in ne papirji". Po njenem mnenju je namreč varnost pri delu v Sloveniji "bolj ali manj papirnata bitka in izpolnjevanje predpisov, manj pa dejanskih ukrepov".

Prav tako Jerkičevo skrbi, da smo se v zadnjem obdobju kar preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Situacija je bila resda nepredvidljiva, a dovolili smo, da se je delo razvleklo čez ves dan, da so delavci dosegljivi 24 ur na dan, da je pomešano zasebno in službeno življenje, je navedla. Kot je poudarila, je treba paziti, da to ne bo postalo normalno tudi takrat, ko se vrnemo v "normalno življenje", torej v obdobju po epidemiji.

Spregovorila je tudi o vprašanju poklicnih bolezni. "Ker to področje ni urejeno, nam po nepotrebnem umirajo ljudje. Če ne vemo, kaj je treba preprečevati, potem tudi ne vemo, kako," je opomnila.

Predsednico ZSSS-ja Lidijo Jerkič skrbi, da smo se v zadnjem obdobju kar preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Foto: Matej Klarič/ZSSS
Predsednico ZSSS-ja Lidijo Jerkič skrbi, da smo se v zadnjem obdobju kar preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Foto: Matej Klarič/ZSSS

Jerkič: Če bo zakon o demografskem skladu sprejet, bomo sprožili referendumske dejavnosti

Ljudem, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti preživljanja, pa je treba zagotoviti socialno varnost. Ukrepe je po besedah Jerkičeve treba zagotavljati na način, ki bo dostopen vsem. Zavzela se je tudi za varno starost, dostojne pokojnine in ustrezno dolgotrajno oskrbo.

V sindikatih se sicer ukvarjajo tudi z aktualnimi zakonodajnimi predlogi. Kot je dejala, jih skrbi demografska slika, zaradi česar se zavzemajo za sprejetje ustrezne zakonodajne rešitve. "Potrebujemo sklad, ki bo zagotavljal zbiranje sredstev, ki jih bo mogoče uporabiti zgolj za namene prenizkih pokojnin, ne pa sklada, kjer bo politika lahko razprodala še tisto, kar nam je v preteklosti uspelo ohraniti kot skupno premoženje," je pojasnila.

Iz tega razloga Jerkičeva nasprotuje vladnemu predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Če bo ta konec maja sprejet, bodo po njeni napovedi sprožili referendumske dejavnosti.

Se je pa zavzela za ureditev področja dolgotrajne oskrbe in sprejetje zakona, ki je v pripravi, saj gre za področje, ki zadeva prav vse. Glede načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji covida-19 pa je dejala, da "bolj kot to, kar smo poslali v Bruselj, skrbi to, na kakšen način bomo sredstva uporabili, da ne bo šlo za priložnost le za posameznike, katerih dolgove bomo potem plačevali vsi".

Jerkičeva se je dotaknila še področja socialnega dialoga in izrazila prepričanje, da zlasti v zadnjem letu vse bolj izgublja pomen in obseg. Posledica tega so zakoni, ki se sprejemajo hitro in nepremišljeno, ustavno sodišče pa jih nato razveljavlja. Od tej priložnosti je čestitala "vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik", predvsem pa članicam in članom sindikatov.

Pogovor s sindikalno predsednico Lidijo Jerkič
Minister za delo Janez Cigler Kralj je dejal, da nas zadnji podatki o brezposelnosti navdajajo z zmernim optimizmom. Foto: BoBo
Minister za delo Janez Cigler Kralj je dejal, da nas zadnji podatki o brezposelnosti navdajajo z zmernim optimizmom. Foto: BoBo

Cigler Kralj pred praznikom dela: Pričakujemo nadaljnje zmerno zniževanje števila brezposelnih

Pred prihajajočim mednarodnim praznikom dela pa je minister za delo, družine in socialne zadeve Janez Cigler Kralj na vladni novinarski konferenci predstavil nekatere aktualne podatke o razmerah na trgu dela. Večina kazalnikov, s katerimi ga spremljajo, se je lani po ugodnem letu 2019 poslabšala. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo brezposelnih v epidemičnem letu 12 odstotkov več, pri čemer pa je spodbudno to, da trenutno narašča kazalnik pričakovanega zaposlovanja in se bliža vrednosti z začetka leta 2020.

V evidenci Zavoda RS za zaposlovanje je bilo 26. aprila registriranih 79.462 brezposelnih oseb, kar je štiri odstotke manj kot marca 2021, ko je bilo registriranih več kot 82.600 oseb. "Trend upadanja števila brezposelnih je dober, padajoč, z ukrepi zagotovo pomagamo k temu, da bo tak tudi ostal," je dejal Cigler Kralj.

Minister prepričan, da so vladni ukrepi razmere na trgu dela občutno ublažili
Lani 85 odstotkov delovno aktivnih z redno zaposlitvijo

Po podatkih državnega statističnega urada je imelo lani zaposlitev v rednem delovnem razmerju 85 odstotkov delovno aktivnih, približno pet odstotkov pa jih je delalo v prekarnih oblikah dela. Stopnja brezposelnosti se je lani po nekaj letih zniževanja spet zvišala in je znašala pet odstotkov. Najvišja je bila v starostni skupini od 15 do 29 let, in sicer 9,7-odstotna, medtem ko je bila med starimi od 50 do 64 let 3,7-odstotna. Stopnja delovne aktivnosti je bila lani 0,5 odstotka nižja in je med starimi od 20 do 64 let znašala 75,6 odstotka.

Največja vrednost števila brezposelnih je bila dosežena februarja 2021, ko je bilo v evidenci nekaj več kot 91 tisoč oseb. Tedaj se je število brezposelnih po treh mesecih naraščanja v novembru, decembru in januarju začelo zmanjševati. V marcu se je ta trend nadaljeval, več je bilo tudi zaposlovanja. "Ob sezonskih dejavnikih to povezujemo tudi s postopnim rahljanjem ukrepov, postopnim zagonom storitvenih dejavnosti, omejenim zagonom gostinstva in namestitvenih dejavnosti," je razloge za postopno naraščanje zaposlovanja nanizal Cigler Kralj. Zadnje številke pristojne navdajajo z "zmernim optimizmom", po besedah ministra pa potrjujejo tudi to, da so ukrepi za trg dela "zastavljeni na pravi način in tudi učinkoviti".

Na Koroškem brezposelnih že 10 odstotkov od 25 tisoč aktivnih prebivalcev

V gostinstvu 15 odstotkov delovno aktivnih manj, v zdravstvu in socialnem varstvu 5 odstotkov več

V gostinstvu je bilo januarja letos 15 odstotkov ali približno 5600 delovno aktivnih manj kot leto prej, ko epidemije še ni bilo, kažejo podatki državnega statističnega urada. V skupini drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, v katero sodijo turistične agencije, je bilo delovno aktivnih osem odstotkov manj, v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih pa pet odstotkov manj. V nekaterih dejavnostih je bilo medtem delovno aktivnih več. V zdravstvu in socialnem varstvu jih je bilo pet odstotkov več, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih tri odstotke in v izobraževanju odstotek več.

Zaradi epidemije so nekateri preselili svoje delovno mesto domov. Od doma je tako lani delalo 17 odstotkov zaposlenih, kar je približno dve odstotni točki več kot v prejšnjih letih. V zadnjih desetih letih je namreč običajno ali včasih delalo od doma približno 15 odstotkov zaposlenih.

Sorodna novica Sindikat Mladi plus: Nujni so tudi ukrepi, ki bodo naslovili mlade na trgu dela

Razlike med epidemičnimi valovi

Glede naraščanja števila brezposelnosti pa je bilo zaznati tudi razlike po posameznih epidemičnih valih. V prvem valu je bil velik porast števila brezposelnih, čemur je sledilo umirjanje v maju 2020. Drugi val, ki je nastopil lanskega oktobra, je znova poslabšal gospodarsko razpoloženje in posledično tudi razmere na trgu dela – brezposelnost se je po navedbah ministra povečala ne samo na račun upadanja zaposlovanja zaradi posledic epidemije, temveč tudi zaradi sezonskega izteka zaposlitev za določen čas.

"V tretjem valu, s katerim se spopadamo zdaj in se borimo pospešeno s cepljenjem, večje povečevanje števila brezposelnih ni bilo zaznano. Z zmernim optimizmom lahko rečem, da pričakujemo nadaljnje zmerno zniževanje števila brezposelnih, pričakujemo, da se bodo s sproščanjem omejitev začele zaposlovati osebe v gostinstvu in turizmu, kar bi lahko pozitivno vplivalo na stanje na trgu dela," je še dodal Cigler Kralj.

Število prosilcev za izredno socialno pomoč na Gorenjskem 27 odstotkov višje
Fajonova: Prekarnost in delo od doma sta povzročila velike stiske, ljudje delajo in so izčrpani

Praznik dela je izjemno pomemben in med Slovenci priljubljen praznik, a je epidemija, kot je pred 1. majem izpostavila predsednica SD-ja Tanja Fajon, povzročila veliko socialnih stisk, visoko brezposelnost, dogaja pa se tudi demontaža nekaterih ključnih stebrov socialne države. "Kot družba se moramo pogovarjati o prihodnosti dela," je pozvala. SD je ob prazniku dela s TAM-TAM inštitutom obudil tradicijo prvomajskih plakatov, ki jih bodo obesili po vsej državi. Eden od njih opozarja, da maj ni praznik dela, če dela ni, kar po njenih besedah slikovito odraža stanje v družbi. "Opozarjamo na boj, na delavske pravice v tem času. Prekarnost in delo od doma sta povzročila velike stiske. Ljudje delajo in so izčrpani, veliko ljudi nima več socialnega varstva, revščina se poglablja in vse to kliče po tem, da se moramo kot družba pogovarjati o prihodnosti dela," je pozvala Fajonova. Kot je opozorila, vlada danes sindikatov ne sliši. Ekonomsko-socialnemu svetu bo Fajonova poslala pismo s konkretnimi pobudami stranke, da bi delo spet postalo vrednota. "Zahtevamo predvsem zaustavitev prekarnosti, pozivamo k pravici do dostojne plače, pravici do udeležbe delavcev pri delitvi dobička, skrajšani delovni čas, sodobno ureditev dela na daljavo, pravici do odklopa, delavsko solastništvo, organiziranost sindikalnih organizacij, delavsko soupravljanje in sklad za pridobivanje novih znanj," je naštela. Ob tem je opozorila, da je Slovenija tudi zelo globoko zadolžena država. "Povečuje se proračunska luknja, vlada pa sočasno predlaga davčno reformo, ki bo šla še v škodo tistim, ki so že tako prizadeti, in socialno kapico ali 'bogataško kučmo'," je bila kritična.

Dostojno delo in ustrezno plačilo zanj izginjata