Zabojniki v Luki Koper. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Zabojniki v Luki Koper. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Poslovanje je krojila predvsem pandemija covida-19, ki je močno vplivala na blagovne tokove po vsem svetu, ohlajanje gospodarstva pa je znižalo obseg ladijskega pretovora.

Ustvarjeni čisti prihodki so bili 12 odstotkov pod načrti, čisti dobiček pa je bil za odstotek manjši od načrtovanega. Dobička iz poslovanja je bilo za 17 milijonov evrov ali za 42 odstotkov manj kot lani v tem času, medtem pa je za tri odstotke presegel načrtovanega, izhaja iz nerevidiranega poročila o poslovanju v prvem polletju, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

V Luki so v prvem polletju pretovorili 10,13 milijona ton blaga, kar je 15 odstotkov manj kot lani v tem času in tudi 15 odstotkov pod načrti. Pretovor je bil manjši v vseh skupinah, najbolj pa se je zmanjšal pretovor generalnih tovorov (-32 odstotkov) ter sipkega in razsutega tovora (-26 odstotkov), medtem ko je bil padec pretovora avtomobilov 18-odstoten, tekočih tovorov 14-odstoten in kontejnerjev štiriodstoten.

Drugje so jo odnesli še slabše

Manjši prihodki so po pojasnilih družbe predvsem posledica manjšega obsega ladijskega pretovora zaradi ohlajanja gospodarstva in izbruha pandemije covida-19. Čeprav je pandemija zarezala v blagovne tokove po vsem svetu, pa primerjava z izbranimi pristanišči v Evropi kaže, da so bile posledice pandemije v regiji severnega Jadrana blažje kot drugod.

V Ravenni so se po pojasnilih Luke Koper denimo soočili z 19,7-odstotnim upadom skupnega pretovora, v Trstu je bil upad 14,5-odstoten, v Benetkah 12,4-odstoten in v Hamburgu 12-odstoten, medtem ko je pristaniče v Rotterdamu zabeležilo 9,1-odstoten padec skupnega pretovora.

"Na področju zabojnikov je vsekakor vplivalo to, da v Kopru in sosednjih pristaniščih nismo dobili odpovedi ladijskih linij, kot so jih v severnoevropskih pristaniščih. Po številu pretovorjenih vozil smo v prvem polletju celo prehiteli obe španski pristanišči, ki sta po pretovoru vozil primerljivi s Koprom," je ob tem povedal predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Na manjši dobiček iz poslovanja so vplivali predvsem za 13,1 milijona evrov manjši čisti prihodki od prodaje iz naslova manjšega pretovora in stroški dela, ki so bili letos za 2,9 milijona evrov večji. Omenjeni vzrok za manjši dobiček iz poslovanja je zmanjšal tudi čisti dobiček, na katerega je vplivala tudi efektivna stopnja davka od dobička.

Slabo tretjino manjši dobiček Luke Koper

Pozorno spremljajo dogajanje na zalednih trgih

Luka Koper je na ravni skupine za naložbe v prvem polletju namenila 16 milijonov evrov, kar je sicer 24 odstotkov več kot v tem času lani, a 61 odstotkov pod načrti. Tudi tu je razmere narekoval covid-19, saj je zaradi epidemije prišlo do zamika nabave prekladalne opreme, ki jo bodo zdaj realizirali v tretjem četrtletju.

V Luki Koper težko napovejo, kako bo epidemija covida-19 vplivala na prihodnje poslovanje. Kot so pojasnili, pozorno spremljajo dogajanje na zalednih trgih in hkrati z ukrepi zagotavljajo dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev teh vplivov.

"Zaradi nizke stopnje zadolženosti je družba finančno stabilna in nadaljujemo izvajanje ključnih razvojnih projektov, predvsem podaljšanje prvega pomola oz. kontejnerske obale, gradnjo nove garažne hiše in gradnjo novega vhoda v pristanišče," je najpomembnejše naložbe, ki potekajo, naštel Zadel.