Ameriško podjetje Johnson & Johnson je sporočilo, da je začasno ustavilo dobavo svojega cepiva proti covidu-19. Delnice tega farmacevtskega velikana, ki so vključene v izračun indeksa Dow Jones, so včeraj v New Yorku zdrsnile za 2,6 odstotka, delnice konkurenčnega podjetja Moderna pa so poskočile za osem odstotkov. Novica je navzdol potegnila tudi podjetja, katerih poslovanje bo zelo odvisno od učinkovitosti cepljenja. Delnice American Airlinesa so na primer izgubile skoraj tri odstotke. Vse te "malenkosti" so Dow Jonesu (–0,2 %; 33.677 točk) včeraj preprečile, da bi postavil novo rekordno vrednost, je pa to uspelo indeksoma S & P 500 in Nasdaq.

Inflacija naj bi pobezljala le začasno
Včeraj so vlagatelji nestrpno čakali na objavo ameriškega marčevskega indeksa cen potrošnikov (CPI-indeks). V primerjavi s februarjem so cene porasle za 0,6 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa za 2,6 odstotka, kar je rahlo nad napovedmi. Osnovna inflacija, v katero niso vključene volatilne cene hrane in energentov, je na letni ravni porasla za 1,6 odstotka. Fed in vladni uradniki so pred dnevi poudarili, da pričakujejo skok inflacije v naslednjih mesecih (zaradi več razlogov: unovčevanja čekov za 1400 dolarjev, ki jih je dobil skoraj vsak Američan, ozkih grl pri proizvodnji in zaradi izjemno nizkih cen nafte v lanski pomladi), a šlo naj bi za začasen pojav.

Skrb številka ena povezana s Fedom in prehitrim koncem programa QE
Vlagatelji upajo, da bo res tako, saj bi lahko ob previsoki inflaciji Fed hitreje od pričakovanj začel zaostrovati denarno politiko, to pa bi verjetno negativno vplivalo na delnice, ki so prav zaradi tako poceni denarja ovrednotene tako visoko. Z delnicami v indeksu S & P 500 se po podatkih analitske družbe CFRA trguje kar pri 23,5-kratniku pričakovanega dobička v naslednjem letu, kar je 40-odstotna premija na povprečje zadnjih 20 let. V sveži anketi banke BoA (objavljena je bila včeraj) med upravljavci premoženja je skrb številka ena po novem povezana prav z morebitnim prehitrim umikom spodbud v okviru kvantitativnega sproščanja ("tapering").

Trije bančni velikani danes poročajo o rezultatih
Danes se začenjajo prve objave četrtletnih poslovnih rezultatov. Pričakovanja so velika, ameriške korporacije naj bi imele v prvem četrtletju za skoraj 25 odstotkov več dobička kot v istem lanskem obdobju oziroma največ po letu 2018, ko je dobičke spodbudilo Trumpovo znižanje davkov. O tem, kakšen je bil dobiček med 1. januarjem in 31. marcem, bodo najprej poročali bančni velikani Goldman Sachs, JPMorgan in Wells Fargo. Finančni sektor naj bi se počasi vrnil v normalo, ne samo zaradi višjih obresti, ki jih narekujejo naraščajoče donosnosti vladnih obveznic, ampak tudi zaradi odprave omejitev pri odkupovanju lastnih delnic in izplačilu dividend.

Coinbase bi lahko borza ovrednotila na 100 milijard
Na trgu kriptovalut je spet čutiti izjemen optimizem, ki je povezan tudi z današnjim prihodom kriptomenjalnice Coinbase na Newyorško borzo vrednostnih papirjev. Ovrednotena naj bi bila na 100 milijard dolarjev. To je le še dokaz več, kako blockchain in kriptovalute igrajo vse večjo vlogo v svetu financ. Cena bitcoina se je na dnevni ravni povzpela za več kot pet odstotkov in prvič presegla 63 tisoč dolarjev. Cena se je letos povzpela za več kot 110 odstotkov. Tudi druga največja kriptovaluta eter je v razcvetu (še malo, pa bo tudi v evrih padla meja 2000), da o XRP-ju (Ripple Labs se utegne izogniti SEC-ovi kazni) sploh ne govorimo. Samo včeraj se je tečaj zvišal za tretjino, cena je šla precej nad 1,80 dolarja.