Dramatičen zasuk v denarni politiki – obrestne mere so centralne banke v zadnjem letu privijale tako močno kot prej ne že 40 let – je povzročil nekatere resne šoke. Predvsem v bančnem sektorju je dogajanje zelo burno, potem ko sta se pred tednom dni zlomile nesistemske banke Silvergate, Silicon Valley in Signature Bank, v težavah pa so se znašle še nekatere srednje velike ameriške banke (predvsem First Republic) in švicarska banka Credit Suisse. "Strah in nezaupanje sta povzročila beg depozitov, zato so morali ameriški regulatorji hitro ukrepati. Vzpostavili so reševalni posojilni program, namenjen bankam v likvidnostnih stiskah, ustanovili poseben program BTFP (Bank Term Funding Program), s katerim bodo bankam v stiski ponudili enoletna posojila s fiksno obrestno mero v zameno za zastavo obveznic, ki bi jih banke sicer morale odprodajati z izgubo," nam je povedal Vid Pajič (Triglav skladi).

So ranljive tudi evropske banke?
Jedro težav je izviralo iz tega, da so imele banke ogromne prilive depozitov, ki jih niso posojale naprej, temveč so jih vlagale v sicer varne, a nizko donosne ameriške državne obveznice. Ko je njihova cena začela strmo padati (zahtevana donosnost pa naraščati), je bilo vse več nerealiziranih izgub. No, tudi realiziranih: "Banke, ki potrebujejo likvidnost, so prisiljene prodajati te obveznice z izgubami. Na drugi strani so bila tehnološka podjetja v letu 2022 soočena s pomanjkanjem virov financiranja, zato so za svoje poslovanje začela porabljati denarna sredstva, deponirana pri bankah," je še pojasnil Pajič in dodal, da se je (sicer neupravičen) strah, kako kakovostni so bančni obvezniški portfelji in koliko je potencialnih nerealiziranih izgub, preselil tudi v Evropo. Primerjave s krizo 2008 so verjetno prehude, saj je kapitalska ustreznost bank veliko boljša, a že to, da je Fed ameriškim bankam v tednu do 15. marca na pomoč priskočil s 153 milijardami, pove veliko. Fed tako spet napihuje svojo bilančno vsoto ...

Ključni dnevi za Credit Suisse
Kalvarijo preživlja tudi švicarska banka s 167-letno zgodovino Credit Suisse. Ta je za zdaj največja banka, ki se je znašla v vrtincu bančnega viharja, njene težave pa izvirajo še od prej, saj se je zadnja leta spopadala s številnimi škandali in tveganim poslovanjem. Lani so stranke s svojih računov dvignile 123 milijard frankov, večino v zadnjem četrtletju. Letna izguba je dosegla 7,3 milijarde frankov. Ta konec tedna je morda kar ključen za njeno usodo (zdaj potekajo intenzivna pogajanja, kdo in na kakšen način bi lahko pomagal, morda bo to kar konkurenčni UBS, a nobena od bank ni navdušena nad idejo o UBS-ovem prevzemu), saj 50 milijard frankov, kolikor ji je za reševanje namenila Švicarska centralna banka, verjetno ne bo dovolj, sploh ker Savdska nacionalna banka svojega deleža v Credit Suisse ne bo povečala.

Fed v novo zvišanje obrestne mere
Dogajanje odpira številne teme. Kako je mogoče, da banke tako slabo upravljajo tveganja, zakaj je (spet) odpovedal nadzor? Kdo bo naslednja žrtev? Ali lahko kar vse banke, čeprav so vlekle tvegane poteze, računajo na pomoč države? Tudi vprašanje moralnega hazarda je na mestu, saj se zdi, da bo na koncu račun vedno plačala država oziroma centralna banka. In navsezadnje: ali so šle centralne banke z divjim dvigovanjem obresti predaleč? V prihodnjem tednu bodo oči uprte v ameriške Zvezne rezerve. Potem ko so se pri ECB-ju v četrtek odločili, da obresti zvišajo za pol odstotne točke, bo Fed verjetno bolj umirjen in se bo odločil za 25-točkovni dvig. Glavna prioriteta ostaja boj proti inflaciji, jasno pa je, da zadnjih dogodkov ne more prezreti. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da Fed v sredo sploh ne bo zvišal obrestne mere. Da se cikel zaostrovanja končuje, nakazujejo tudi obvezniški trgi: na začetku marca je bila zahtevana donosnost ameriške dveletne obveznice še nad petimi odstotki, zdaj je krepko pod štirimi. Tako naglega padca donosnosti ni bilo vse od zloglasnega oktobra 1987.

Največje banke z ogromnimi prilivi denarja
Na delniških trgih se, vsaj če gledamo tedenske premike v New Yorku, bančni preplah pri vodilnih treh indeksih ni veliko poznal. Dow Jones je od ponedeljka do petka izgubil le nekaj malega točk, tehnološkemu Nasdaqu pa je uspel lep pribitek, saj se je zvišal za skoraj pet odstotkov. Vrednosti delnic največjih bank se niso pomembneje znižale. Iz Bank of America so poudarili, da nimajo nobenih težav, samo v torek so imeli po poročanju Bloomberga za skoraj 15 milijard dolarjev prilivov v depozite. Visoke prilive so imele tudi banke Citigroup, JPMorgan in Wells Fargo. Stranke očitno svoj denar selijo v banke, za katere velja, da so prevelike, da bi propadle ("too big to fail"). Vseevropski indeks Stoxx 600 se je znižal za 3,9 odstotka oziroma največ po lanskem septembru. Varno zatočišče je bilo zlato, ki se je na le nekaj dolarjev približalo meji 2000 dolarjev, še bolj pa bitcoin. Njegova tedenska rast je več kot 30-odstotna (od vodilnih 20 kriptovalut je to največ), cena BTC-ja je presegla 27.500 dolarjev, tržna kapitalizacija pa gladko 500 milijard dolarjev.

Evribor krepko sestopil s 14-letnega vrha
Imajo pa zadnji bančni pretresi tudi kakšen pozitiven učinek. Rast obrestne mere evribor se je ne le ustavila, ampak obrnila precej navzdol, kar je odlična novica za vse, ki imajo posojilo z variabilno obrestno mero. Šestmesečni evribor je bil še pred tednom dni pri 3,46 odstotka najvišje po decembru 2008, v petek pa je spet zdrsnil pod tri odstotke. Tudi močan padec cen nafte je za potrošnike dobrodošel. Na tedenski ravni se je cena brenta zaradi velike nestabilnosti finančnega sistema sesedla za 12 odstotkov, kar pomeni največji tedenski padec po začetku epidemije. Cena ameriške nafte WTI je prvič po decembru 2021 pogledala pod 70 dolarjev. Savdska Arabija in Rusija sta medtem potrdili oktobrske zaveze kartela Opec+, da do konca leta 2023 črpanje oklestijo za dva milijona 159-litrskih sodov dnevno.