Državni svet noveleo bančništvo ni vrnil v ponovno odločanje poslancem. Foto: BoBo
Državni svet noveleo bančništvo ni vrnil v ponovno odločanje poslancem. Foto: BoBo

Glasovanje o vetu je predlagalo deset svetnikov, saj opozarjajo, da bo z novelo omogočena tiha prodaja Nove Ljubljanske banke. "Menimo, da je predlagana sprememba zakona netransparentna, nedomišljena in izredno škodljiva," so zapisali. Predlog odložilnega veta je podprlo 13 svetnikov, proti pa jih je bilo 14.

"KBC bi lahko prevzel NLB"
Prvopodpisani predlagatelj veta Andrej Rus je svetnikom pojasnjeval, da je najbolj moteče, da se je s "sprejemanjem novele zelo hitelo, belgijski KBC pa bi lahko NLB privatiziral, še preden bomo dobro premislili o tem". Vladi je očital tudi, da se je želela izogniti upoštevanju zakona o upravljanju kapitalskih naložb in netransparentnosti pri prodaji NLB-ja.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je zavrnil očitke in dejal, da zakon o gospodarskih družbah že zdaj omogoča plačilo pogojnega instrumenta, ki se konvertira v kapital. "Omenjena novela pa daje prožnost temu zakonu," je zatrdil. Sprememba zakona je bila po njegovih besedah usklajena z Banko Slovenije, ki jo tudi podpira.

Mencinger s pomisleki
Ekonomist Jože Mencinger je dejal, da je sprva sodeloval pri pripravi predloga za veto, nato pa je od tega odstopil zaradi številnih pomislekov, ki so se mu porajali ob pisanju. Med drugim ga je zanimalo, ali bi zavrnitev omenjene novele poslabšala gospodarski položaj Slovenije.

Na vladi zavračajo očitke
Krušec je pojasnil, da bi ob morebitni zavrnitvi lahko sledila tudi prisilna dokapitalizacija NLB-ja, da bi ta ustregla zahtevam regulatorjev, kar bi gotovo negativno vplivalo tudi na gospodarski položaj Slovenije. "Bistveno pa je, da ob izdaji tega instrumenta ne bo prišlo do povečanja javnofinančnega primanjkljaja," je poudaril.

Vlada je novelo zakona o bančništvu pripravila, ker NLB drugače ne bi mogel pravočasno izpolniti zahteve Evropske bančne agencije o dokapitalizaciji do konca junija. Država kot največji lastnik NLB-ja predlaga, da bi se za dokapitalizacijo banke nekaj kapitala zagotovilo z izdajo okoli 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za t. i. pogojno zamenljive obveznice.