Zakonodajni iniciativi nekaterih državnih svetnikov so zlasti nasprotovali državni svetniki iz sindikalnih vrst. Foto: Reuters

Predsednica komisije državnega sveta (DS) za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marija Lah je pojasnila, da so se nanje s predlogom obrnile vse reprezentativne delodajalske organizacije v Sloveniji.

Delodajalci menijo, da bi za januar 2020 predvidena izločitev tega dodatka predvsem delovno intenzivna podjetja prisilila v krčenje obsega poslovanja ali ogrozila njihov obstoj, s tem pa bodo lahko ukinjena tudi številna delovna mesta. Kot je poudarila Marija Lah, je dodatek za delovno dobo posebnost Slovenije, ki se v nasprotju z drugimi dodatki ne nanaša na delovne razmere.

Pojasnila je še, da decembra lani sprejeti zakon ni bil usklajen med socialnimi partnerji, pristojno ministrstvo pa tudi ni pripravilo nobenih izračunov, kaj bo pomenila njegovo izvajanje v praksi. Ti so bili prvič javno objavljeni šele pred nekaj dnevi.

Mitja Gorenšček, sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pa je dodal, da je omenjeni dodatek tudi diskriminatoren, saj za enake rezultate dela ne ponuja enakega plačila; diskriminira mlade, ker jim ta dodatek ne pripada, starejše pa postavlja v neenakopraven položaj na trgu dela, saj so v primerjavi z mladimi nekonkurenčni. Kot je dodal, bodo posledice vključitve tega dodatka v minimalno plačo občutile tudi občine pri sredstvih, ki jih namenjajo za plače v javnih zavodih.

Zakonodajno iniciativo delodajalcev je ob glasovanju podprlo le sedem svetnikov, proti jih je bilo 16.