Borzniki na Wall Streetu seveda največ pozornosti posvečajo novicam iz Ukrajine. Indeksi se še kar dobro držijo, kakšnega zloma še ni bilo, indeksa Dow Jones in S & P 500 sta zadnji teden izgubila 1,3 odstotka. Energetski sektor je bil zmagovalec tedna, na negativni strani tečajnice pa so izstopale delnice tehnoloških in bančnih podjetij. Foto: EPA
Borzniki na Wall Streetu seveda največ pozornosti posvečajo novicam iz Ukrajine. Indeksi se še kar dobro držijo, kakšnega zloma še ni bilo, indeksa Dow Jones in S & P 500 sta zadnji teden izgubila 1,3 odstotka. Energetski sektor je bil zmagovalec tedna, na negativni strani tečajnice pa so izstopale delnice tehnoloških in bančnih podjetij. Foto: EPA

Dogajanje na finančnih trgih odraža pričakovanja vlagateljev, da se ruska vojaška agresija v Ukrajini še ne bo kmalu končala in da bodo sankcije Zahoda vse hujše. Posledice bodo tudi za preostali svet neprijetne, vse glasneje se govori o stagflaciji. Z veliko zaskrbljenostjo lahko spremljamo rast cen surovin in žitaric. Ameriška lahka nafta je v samo petih dneh poskočila za 26 odstotkov in dosegla najvišjo raven po septembru 2008. Brent je v zadnjem tednu pridobil 21 odstotkov, cena se je skoraj že zavihtela na 120 dolarjev. Tako divjega tedna na naftnem trgu verjetno ni bilo še nikdar, cena je nihala kar za 20 dolarjev. Rusija izvozi od 4 do 5 milijonov sodov nafte dnevno, s čimer je druga največja svetovna izvoznica, takoj za Savdsko Arabijo. Ni težko uganiti, kaj pomeni, če njeno ponudbo "izbrišemo" z zemljevida – seveda še večji šok na strani ponudbe.

Cene nafte so bile na začetku tedna še pri približno 100 dolarjih, nato pa je sledila rast do skoraj 120 dolarjev. Da bi v enem tednu nafta nihala v tako širokem koridorju, se vsaj pri brentu v zgodovini ni zgodilo niti med finančno krizo 2008 niti ob začetku pandemije covida-19. Foto: Reuters
Cene nafte so bile na začetku tedna še pri približno 100 dolarjih, nato pa je sledila rast do skoraj 120 dolarjev. Da bi v enem tednu nafta nihala v tako širokem koridorju, se vsaj pri brentu v zgodovini ni zgodilo niti med finančno krizo 2008 niti ob začetku pandemije covida-19. Foto: Reuters

Varno zatočišče je spet zlato
Novica o sprostitvi strateških naftnih rezerv (v višini 60 milijonov sodov), za kar se je odločilo kar nekaj pomembnih držav (v prvi vrsti ZDA), ni ustavila divjanja nafte. Tudi drugi energenti nezadržno silijo navzgor. Cena zemeljskega plina je dosegla novo rekordno vrednost in je prebila mejo 200 evrov za megavatno uro. Sankcije proti Rusiji in zaprtje ukrajinskih pristanišč vplivajo na surovinske trge, poudariti velja rekordno vrednost aluminija, ki je že presegla 3950 dolarjev za tono. Podobna, resda rahlo manj izrazita gibanja, je opaziti na trgu plemenitih kovin. Cena zlate unče se je od ponedeljka povzpela za 3,5 odstotka, meja 2000 dolarjev je vse bližje, zlato pa spet potrjuje status varnega pribežališča. Paladij (Rusija predstavlja 40 odstotkov svetovne proizvodnje) je prvič po maju 2021 porasel nad 3000 dolarjev za unčo.

Sorodna novica Na obzorju močnejša stagflacija z občasnim pomanjkanjem dobrin
Ameriška brezposelnost je zdrsnila na 3,8 odstotka, kar je spodbudna novica za gospodarstvo, ki ga vse bolj pretresajo naraščajoča inflacija in geopolitične napetosti. Anketa univerze v Michiganu je februarja zaznala precejšen padec zaupanja ameriških potrošnikov. Manj je takšnih, ki v naslednje pol leta načrtujejo nakup trajnih dobrin ali storitev, kot so počitnice. Foto: Reuters
Ameriška brezposelnost je zdrsnila na 3,8 odstotka, kar je spodbudna novica za gospodarstvo, ki ga vse bolj pretresajo naraščajoča inflacija in geopolitične napetosti. Anketa univerze v Michiganu je februarja zaznala precejšen padec zaupanja ameriških potrošnikov. Manj je takšnih, ki v naslednje pol leta načrtujejo nakup trajnih dobrin ali storitev, kot so počitnice. Foto: Reuters

Kako učinkovit je sploh lahko Fed?
Skokovita rast cen nafte trenutno predstavlja največjo nevarnost za gospodarstvo, ki se že tako sooča z visoko inflacijo in ji grozi tudi recesija. Po nekaterih ocenah bi lahko ZDA pol leta še "živele" s cenami nafte okrog 100 dolarjev, kar bi sicer podžigalo inflacijo, a resne težave bi se začele, če bi nafta prestopila mejo 125 dolarjev. V tem primeru bi grozila recesija in naraščajoča brezposelnost. Fed bo sredi naslednjega tedna na redni seji po pričakovanjih obresti zvišal za 0,25 odstotne točke in ne za 0,50, saj so se zaradi vojne v Ukrajini razmere močno spremenile. Vprašanje pa, koliko bodo višje obresti sploh pomagale k zajezitvi inflacije. "Če inflacija izvira s ponudbene strani, tradicionalne metode centralnih bank ne učinkujejo, saj inflacijski spodbujevalci prihajajo od drugod, ne iz povpraševanja," nam je v intervjuju povedal ekonomist Marko Jaklič.

Dow Jones (New York)33.615 točk (tedenska sprememba: -1,3 %)
S & P 500 (New York)4.328 točk (-1,3 %)
Nasdaq (New York)13.313 točk (-2,8 %)
DAX30 (Frankfurt)13.094 (-10,1 %)
Nikkei (Tokio)25.877 točk (-4,1 %)
SBITOP (Ljubljana)1.117 točk (-3,7 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,83 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,72 %
EUR/USD1,0927 (-2,9 %)
EUR/CHF1,0023 (-3,0 %)
bitcoin39.400 USD (+0,5 %)
nafta brent115,7 USD (+21 %)
zlato1.970 USD (+4,3 %)
evribor (šestmesečni)-0,485 %
Centralne banke bodo ob vseh turbulentnih dogodkih pod pritiskom. Na eni strani bi morale v teoriji zviševati obrestne mere, da zajezijo inflacijo, na drugi strani pa ne smejo ustaviti gospodarskega okrevanja po pandemiji, ki je zaradi vojne v Ukrajini zdaj močno ogroženo. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je tudi v senatnem odboru za bančništvo dejal, da namerava Fed na naslednjem zasedanju (15.–16. marec) zvišati obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Foto: Reuters
Centralne banke bodo ob vseh turbulentnih dogodkih pod pritiskom. Na eni strani bi morale v teoriji zviševati obrestne mere, da zajezijo inflacijo, na drugi strani pa ne smejo ustaviti gospodarskega okrevanja po pandemiji, ki je zaradi vojne v Ukrajini zdaj močno ogroženo. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je tudi v senatnem odboru za bančništvo dejal, da namerava Fed na naslednjem zasedanju (15.–16. marec) zvišati obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Foto: Reuters

V ZDA februarja le še 3,8-odstotna brezposelnost
Podatek ameriškega ministrstva za delo, da je največje svetovno gospodarstvo februarja ustvarilo kar 678 tisoč delovnih mest, brezposelnost pa je padla na 3,8 odstotka (najnižje po februarju 2020), bi v normalnih časih vzbudil veliko pozornost, tokrat pa je bil precej potisnjen v ozadje. Delniški indeksi v New Yorku so zadnji teden izgubili do tri odstotke. Številna velika podjetja, kot so Apple, Microsoft, Google in Airbnb, se v veliki meri umikajo z ruskega tržišča. To bo negativno vplivalo na dobičke. Močno je bil zadnji teden prizadet finančni sektor, saj je panožni indeks, ki meri njegovo predstavo, padel za devet odstotkov. Ob vseh sankcijah proti Moskvi bo namreč prizadet tudi mednarodni finančni sistem, navsezadnje so številne velike banke zelo vpete v rusko tržišče.

Evro spet pri pariteti s frankom
Indeksi na evropskih delniških parketih so zdrsnili najnižje v zadnjem letu dni, merjeno z vseevropskim Stoxx 600, ki je v petih dneh izgubil sedem odstotkov, kar pomeni največjo tedensko izgubo po izbruhu pandemije. Frankfurtski DAX je padel za več kot desetino. Delnice Deutsche Bank so pri 9,15 evra že 37 odstotkov oddaljene od februarskega vrha. Velike spremembe se dogajajo na valutnih trgih. Rubelj je v prostem padu, opazna je slabitev evra, ki je v primerjavi z dolarjem v petek zdrsnil skoraj za poldrugi odstotek, kar pomeni največji enodnevni padec po marcu 2020. Za evropsko valuto je bilo treba tako plačati le še 1,09 dolarja (najmanj po maju 2020), v primerjavi s švicarskim frankom pa je evro spet dosegel pariteto. To se je zgodilo prvič po januarju 2015, ko je valutne trge (in vse, ki so posojilo vzeli v frankih) "stresla" odločitev Švicarske centralne banke, da ne bo več branila tečaja pri meji 1,20 franka za evro.