Murat Cetinkaya je po navedbah vladnih virov zavrnil odstop, h kateremu ga je pozval Erdogan. Foto: EPA

Za odstavitev guvernerja, ki je položaj zasedal od aprila 2016, v predsedniškem odloku sicer niso podali uradnega razloga.

Vendar se Erdogan že dolgo zavzema za znižanje obrestnih mer. Te je označil za "mater in očeta vsega zla" in krivca za dvomestno inflacijo, znižanje pa bi po njegovem mnenju spodbudilo rast gospodarstva, poroča BBC.

Turška centralna banka je na drugi strani septembra lani povečala referenčno obrestno mero s 17,5 na 24 odstotkov, saj naj bi to pripomoglo k boju proti inflaciji in spodbudilo rast lire. Cetinkaya je sicer v lanskem letu obrestne mere skupno povišal za 11,25 odstotne točke.

Dva vladna vira sta za Reuters ob tem dejala, da se je nestrinjanje glede monetarne politike v zadnjih mesecih še okrepilo. Eden izmed njiju je povedal, da sta Erdogan ter njegov zet in finančni minister Berat Albayrak od guvernerja zahtevala, da odstopi, vendar je Cetinkaya to zavrnil.

Erdogan je visoke obrestne mere označil za "mater in očeta vsega zla". Foto: Reuters

Odpustitev Cetinkaye je sprožila pomisleke glede neodvisnosti turške centralne banke. "Odstranitev guvernerja centralne banke na takšen način bo močno prizadela njeno institucionalno strukturo, zmogljivost in neodvisnost," je tvitnil Ibrahim Turhan, nekdanji namestnik guvernerja centralne banke.

Reuters ob tem še navaja, da odpustitev guvernerja prihaja le nekaj dni pred tem, preden naj bi Turčija od Rusije prejela obrambne zračne sisteme S-400, kar bo povečalo možnost ameriških sankcij, to pa bi še dodatno ogrozilo stabilnost padajoče turške valute.

Centralna banka: Ostajamo neodvisni

Mesto guvernerja, ki bi se mu štiriletni mandat iztekel leta 2020, bo zasedel njegov dosedanji namestnik Murat Uysal. Centralna banka je ob tem v izjavi sporočila, da bo še naprej delovala neodvisno in da bo ključni cilj novega guvernerja ohraniti stabilnost cen.

Turška valuta lira je v zadnjem letu dosegla nove rekordno nizke vrednosti (en evro je trenutno vreden 6,32 lire). Lani je med finančno krizo vrednost padla za 30 odstotkov, letos pa še za dodatnih pet.

Ob tem so poskočile cene veliko vsakdanjih dobrin. Letna inflacija je oktobra lani z več kot 25 odstotki dosegla rekord zadnjih 15 let, vendar se je nato umirila in je trenutno na 15,5 odstotka.

Nižanje vrednosti lire prav tako povečuje stroške za odplačevanje turškega javnega dolga, ki so ga povečali predsednikovi veliki infrastrukturni projekti, še piše BBC.