V četrtek je vrednost evra prvič po dobrih treh letih presegla mejo 1,20 franka. Še marca je bilo treba za evro plačati okrog 1,15 franka. Foto: Reuters
V četrtek je vrednost evra prvič po dobrih treh letih presegla mejo 1,20 franka. Še marca je bilo treba za evro plačati okrog 1,15 franka. Foto: Reuters
Pri banki Morgan Stanley so opozorili, da bo Applova prodaja iPhonov v tem četrtletju razočarala analitike, zato so se Applove delnice pocenile za štiri odstotke, na slabih 166 dolarjev. Apple bo poslovne rezultate prvega četrtletja sicer objavil 1. maja. Foto: Reuters
Inštitut za mednarodne finance (IIF) je napovedal, da bo letošnja svetovna gospodarska rast 3,5-odstotna, kar je malce višje od prejšnje napovedi. V ZDA naj bi BDP porasel za 2,9 odstotka. Spodbudni ameriški makroekonomski podatki pa medtem višajo zahtevano donosnost ameriške desetletne obveznice. Ta je zadnji teden pri 2,96 odstotka dosegla najvišjo raven po 10. januarju 2014. Foto: Reuters
bitcoin
Potem ko je bitcoin v kratkem času z 20 tisoč strmoglavil na 6.000 dolarjev, v zadnjem času njegova vrednost spet narašča in je včeraj presegel 9.000 dolarjev. Foto: Reuters

Frank je takrat za nekaj trenutkov padel celo pod pariteto z evrom, nato pa se ustalil pri vrednosti med 1,05 in 1,10 franka za evro. Posledično so se močno zvišali mesečni obroki posojilojemalcev, ki si niso predstavljali, da se lahko frank tako močno okrepi. A razmere so se vendarle izboljšale, gledano z njihove perspektive in v četrtek malo po 17. uri je bil evro spet nad 1,20 franka. Razloge, da evro v zadnjem obdobju pridobiva, lahko iščemo v pričakovanjih, da bo Evropska centralna banka konec leta končala program odkupov državnih obveznic, medtem ko Švicarska centralna banka (SNB) še naprej vztraja pri negativni obrestni meri -0,75 odstotka. Na slabitev franka vplivajo tudi sankcije proti Rusiji, kar je številne oligarhe prisililo, da so dvignili denar z računov v švicarskih bankah.

ECB kaže več poguma kot SNB
"Švicarska centralna banka je končala intervencije slabitve domače valute poleti leta 2017, tako da zadnjo šibitev lahko pripišemo monetarni politiki obeh centralnih bank. ECB počasi že menja retoriko in namiguje na višanje obrestnih mer, SNB pa je za zdaj še bolj previdna. Vnaprej bi bilo možno nadaljevanje tega trenda, saj sankcije proti Rusiji pozitivno vplivajo na evro, hkrati pa bi lahko ob zaostritvi sankcij Švicarske banke zahtevale od ruskih državljanov, da iz Švice odnesejo njihova sredstva, ki jih je za okoli 11 milijard frankov. Torej voda na mlin kreditojemalcev v švicarskih frankih," nam je povedal Jernej Kastelic, vodja skupine za trgovanje s finančnimi instrumenti pri NLB-ju.

"Ni mi žal, da sem vzel posojilo v frankih"
Številni posojilojemalci so se po januarju 2015 počutili zavedene in so menili, da jih banke niso ustrezno seznanile z valutnim tveganjem. Drugačnega mnenja je naš bralec, 45-letni Robert, ki se mu 15-letno posojilo, vezano na švicarski frank, izteče čez pet let, nenadna rast franka leta 2015 pa ga ni preveč prizadela "Mislim, da so ljudje preveč lahkomiselno jemali posojila, niso se pogajali niti prebrali tveganj. V banki se lahko tudi pogajaš in z ženo sva dobila zelo ugoden pribitek, ključno pa je, da banka upošteva tudi negativni libor. Z ženo plačujeva vsak polovico, najmanjši obrok je znašal 215 evrov, najvišji 255 evrov, trenutno pa se giblje približno 230 evrov za vsakega. Ni mi žal, da sem vzel posojilo v frankih, učinek padca obrestne mere libor je popolnoma ublažil učinek dražjega franka."

Dow Jones (ZDA)

24.462 točk

Nasdaq (ZDA)

7.146
DAX30 (Frankfurt)12.540
Nikkei (Tokio)22.162
10-letne am. obvezn.

donos: 2,95 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,13 %
EUR/USD

1,2328

EUR/CHF

1,1976

bitcoin

8.800 USD

nafta brent73,91 USD
zlato

1.335 USD

euribor (6-mesečni)-0,270 %

Zakaj ECB vztraja pri dvoodstotni ciljni inflaciji?
Kako se bo evro odrezal v prihodnje, bo odvisno tudi od rasti cen. V območju evra je bila inflacija marca 1,3-odstotna. Pri Evropski centralni banki menijo, da še vedno ni opaziti znakov, da bi lahko inflacija v kratkem dosegla ciljno vrednost, to je dveh odstotkov, zato ni razlogov za hiter umik ekspanzivne denarne politike. ECB bo tako še naprej ohranjal ničelne obrestne mere (depozitna obrestna mera je celo negativna) in vsaj do konca leta mesečno odkupoval za 30 milijard evrov obveznic. Medtem se krepijo pozivi, naj ECB zniža ciljno vrednost inflacije. V vrhu Banke za mednarodne poravnave pravijo, naj bo politika fleksibilnejša, pri čemer bi bila lahko za vzor Švedska, ki je opustila cilj dvoodstotne inflacije in je ciljno vrednost raje določila v razponu med enim in tremi odstotki.

Issing kritičen do Draghijeve politike
Do politike guvernerja Evropske centralne banke je kritičen tudi nekdanji ekonomist te ustanove Otmar Issing. "Denarna politika je danes bolj ekspanzivna kot ob najnižji točki recesije. Razumi, če lahko," je Issing ta teden povedal na finančnem dogodku v Münchnu. Moti ga, da je ciljna vrednost inflacije postavljena pri dveh odstotkih: "Kaj je slabega v tem, da je inflacija zgolj malo nad enim odstotkom? Jaz bi rekel, da nič." Issing je tudi prepričan, da mora centralna banka "umakniti nogo s stopalke za plin" in da je skrajni čas, da konča politiko kvantitativnega sproščanja oziroma odkupovanja državnih obveznic. Po napovedih naj bi se sicer to zgodilo s koncem letošnjega leta, naslednje leto pa je pričakovati še prvo višanje obrestne mere.

Donosnost 10-letne obveznice najvišja po 2014
Na zahodnih delniških trgih je bil zadnji teden rahlo pozitiven. Dow Jones je v petih dneh pridobil dobrih sto točk oziroma 0,4 odstotka, medtem ko je frankfurtski DAX30 pridobil 0,8 odstotka. Tedenski pribitek bi bil predvsem v New Yorku še precej višji, če ne bi petek prinesel opaznejšega padca tečajev delnic. Ker so pri Morgan Stanleyju opozorili, da bo Applova prodaja iPhonov v tem četrtletju razočarala analitike, so se Applove delnice pocenile za štiri odstotke. Na pesimizem vlagateljev je vplivala tudi rast donosnosti desetletne ameriške obveznice do 2,96 odstotka, kar je največ po januarju 2014. Ker obrestim, ki jih narekujejo gibanja desetletne obveznice, sledijo številna posojila (tudi hipotekarna), to za gospodarstvo, potrošnike in tudi za borze seveda ni dobra novica.

Kriptovalute te dni kot narava: vse zeleno
Na trgu kriptovalut je po treh mesecih turobnega vzdušja, ki so ga zakrivile predvsem pomembne finančne institucije z napovedmi o večji regulaciji kriptovalut (oziroma v nekaterih primerih celo o prepovedi trgovanja z njimi), spet opaziti precej optimizma. Vrednost bitcoina (včeraj se je zavihtel nad 9.000 dolarjev) je zadnji teden poskočila za dobrih deset odstotkov, ethereuma za dvajset, rippla celo za 40. V igro se vključujejo večji institucionalni vlagatelji, kriptovalute zdaj "dišijo" tudi slovitemu Georgu Sorosu. Ripple se je precej približal enemu dolarju, tako da se je njegov tečaj v tem mesecu celo podvojil. Španska banka Santander je pred kratkim sporočila, da v štirih državah v mednarodnem plačilnem prometu uporablja tehnologijo veriženja blokov, pri čemer si pomaga z omrežjem Ripple.