Vlada je po mnenju komisije z obsežnimi ukrepi omejila vpliv krize, predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti. Vseeno se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala. Foto: Pixabay
Vlada je po mnenju komisije z obsežnimi ukrepi omejila vpliv krize, predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti. Vseeno se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala. Foto: Pixabay

Gospodarsko napoved za Slovenijo je tako Evropska komisija za lani izboljšala za 0,9 odstotne točke, obete za letos pa je poslabšala za 0,4 odstotne točke. Napoved pa je boljša za leto 2022. Prihodnje leto naj bi Slovenija po najnovejši napovedi dosegla 5,2-odstotno rast, kar je za 1,4 odstotne točke več od napovedi novembra lani, objavljeni za EU, evrsko območje in posamezne države, ugotavlja komisija.

Evropska komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Foto: Reuters
Evropska komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Foto: Reuters

Koronska kriza ima na začetku letošnjega leta v Sloveniji še močen vpliv, zlasti na storitveni sektor. Industrijska proizvodnja in gradbeništvo sta pričakovano prizadeta manj. Pričakovati je, da se bodo razmere postopoma izboljšale, predvsem s cepljenjem ljudi in sproščanjem omejitev. To bo privedlo do močnejše rasti v drugi polovici leta. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo letos podprta z močnim domačim povpraševanjem in pozitivnim neto izvozom. Ta dva dejavnika naj bi poganjala rast tudi v prihodnjem letu. Tako naj bi se slovensko gospodarstvo na predkrizno raven vrnilo v letu 2022.

Okrevanju so sledili vnovični ostri ukrepi

Za lani komisija v tokratni zimski napovedi ocenjuje, da se bo slovenski BDP zmanjšal manj od ocene v lanski jesenski napovedi. V prvih treh četrtletjih lani je bila zasebna poraba nižja za 8,4 odstotka, naložbe pa za 6,5 odstotka kot v enakem obdobju predlani. Uvoz je upadel bolj kot izvoz, je povzela.

Okrevanju v tretjem četrtletju je sledil velik porast okužb in ostri protikoronski ukrepi v četrtem četrtletju. Vlada je po mnenju komisije z obsežnimi ukrepi omejila vpliv krize, predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti. Vseeno se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala.

Tveganja po izteku protikoronskih ukrepov

Komisija je opozorila na čas, ko se bodo protikoronski ukrepi iztekli. Z letošnjim letom se je povečala minimalna plača, in to bi lahko dodatno obremenilo podjetja v storitvenem sektorju, ki so zaradi krize zašla v težave. To pomeni negativno tveganje za dano napoved, je izpostavila.

Glede inflacije je komisija ugotovila, da je močen padec cen energentov marca lani prinesel deflacijske pritiske, ki so vztrajali vse leto. Cene so bile lani tako nižje za 0,3 odstotka. Inflacija naj bi na zelo nizki ravni vztrajala tudi na začetku letošnjega leta in se v drugi polovici leta nekoliko okrepila. V letošnjem letu naj bi bila 0,8-odstotna. V letu 2022 naj bi se inflacija ob predvidenem okrevanju in višjih cenah energentov povečala na 1,7 odstotka.

Napoved za EU in območje evra

Evropska komisija je območju evra za letos in prihodnje leto napovedala 3,8-odstotno rast BDP-ja, kar je za letos 0,4 odstotne točke nižje od jesenske napovedi, za prihodnje leto pa 0,8 odstotne točke višje. EU-ju napoveduje 3,7- oz. 3,9-odstotno rast, kar je za letos 0,4 odstotne točke nižje, za prihodnje leto pa 0,9 odstotne točke višje.

Kot so opozorili v komisiji, Evropa ostaja v primežu pandemije covida-19. "Ponovna rast števila okužb skupaj s pojavljanjem novih različic virusa je mnogo držav prisilila v ponovno uvedbo ali zaostritev protikoronskih ukrepov," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali pa so, da "osnovo za previden optimizem" ponuja začetek programov cepljenja po EU-ju.

Kljub vsemu bosta območje evra in celotna EU po pričakovanjih na predkrizno raven okrevala hitreje, kot je komisija napovedala v lanski jesenski gospodarski napovedi. Glavni razlog je izboljšana napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem polletju in v prihodnjem letu. "Pričakovati je, da bo ob še vedno veljavnih protikoronskih ukrepih rast v prvem letošnjem četrtletju podobna kot v zadnjem lanskem. Do poletja pa je pričakovati izboljšanje razmer," so navedli v komisiji.