V Banki Slovenije opozarjajo, da vlada kljub rahlemu izboljšanju ne sme opustiti ukrepov za uravnoteženje proračuna. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
V Banki Slovenije opozarjajo, da vlada kljub rahlemu izboljšanju ne sme opustiti ukrepov za uravnoteženje proračuna. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Glede poslovanja bank bančni regulator ugotavlja, da se je bilanca bančnega sistema februarja drugi mesec zapored povečala, k čemur so ključno prispevale vloge države in gospodinjstev.

Vloge gospodinjstev so v prvih dveh mesecih leta narasle za 290 milijonov evrov, predvsem pri velikih domačih bankah, "kar kaže povrnjeno zaupanje v ta del bančnega sistema". Povečuje tudi obseg depozitov v majhnih domačih bankah in hranilnicah, s čimer se je ustavil trend selitve depozitov v banke v večinski tuji lasti. Vloge tudi naraščajo kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer.

Pričakovan ugoden učinek cenejšega financiranja na pocenitev posojil za podjetja je že opazen pri velikih domačih bankah, so zapisali. Banke prav tako zmanjšujejo svoje dolgove in so od začetka krize odplačale 11,3 milijarde evrov. Dolgovi do tujih bank tako predstavljajo še 12 odstotkov bilančne vsote, kar je tretjina zneska, ki so ga bile dolžne pred nastopom finančne krize. Kljub temu pa posojilna aktivnost v prvih mesecih leta še ne kaže pomembnega preobrata, se pa ne poglablja padec.
Manj proizvodnje, a padec le prehoden
Sicer pa so bili po besedah Banke Slovenije najpomembnejši dejavniki rasti solidna rast izvoza ter okrevanje storitev zasebnega sektorja in v gradbeništvu. Februarja je industrijska proizvodnja resda upadla, a po mnenju centralne banke verjetno zaradi prehodnih dejavnikov.

Poleg izvoza rastejo tudi kazalniki zaupanja, prodaja na domačem trgu pa je stabilna. Okrevanje se kaže tudi v stabilizaciji presežka tekočega računa v BDP-ju, inflacijska tveganja pa so še vedno majhna, saj se domače povpraševanje še ne pobira.

Marca se je brezposelnost zmanjšala, a še vedno ostaja visoka, predelovalna podjetja pa so na začetku leta medletno izplačevala nekoliko višje plače. Glede zadolženosti države pa je slika slaba. Po načrtih vlade naj bi proračunski primanjkljaj letos znašal 4,1 odstotka BDP-ja, brez bančnih dokapitalizacij pa 3,2 odstotka. Dolg države naj bi se letos z lanskih 71,7 odstotka povišal na 80,9 odstotka BDP-ja, zato mora država nadaljevati konsolidacijo javnih financ, še opozarjajo v Banki Slovenije.