Vodja oddelka forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte Yuri Sidorovich je razočaran, ker je ta tema za širšo javnost še vedno dolgočasna, saj ljudje ne verjamejo, da je mogoče karkoli spremeniti.

Na okrogli mizi so udeleženci poudarili težave z javnimi naročili, prenormiranostjo predpisov, delom revizorjev in preobremenjenostjo sodišč pri pregonu gospodarskega kriminala. Foto: Pixabay

Davčni svetovalec Ivan Simič, ki je med drugim vodil finančno upravo, je ob tem dodal, da mnogi "ne vidijo korupcije, ker v njej tudi sodelujejo". "Vsake toliko časa koga obsodijo, vsi drugi pa goljufajo dalje," je menil Simič, ki je prepričan, da bi na tem področju več morala storiti država.

Zakonodaja se spreminja vsako leto
Ta ima veliko problemov predvsem na področju javnih naročil, saj gre po besedah odvetnice Vesna Cukrov, tudi nekdanje predsednice državne revizijske komisije, za sistemski problem.

Praviloma se mediji in javnost ukvarjajo le s tem, kdo je bil na razpisu najcenejši, težave pa imamo že mnogo prej, pri pripravi razpisov. "Vrniti se moramo nekaj korakov nazaj in se ne ukvarjati le s tem, kdo dobi posel. Slovenija je edina članica EU-ja, ki vsako leto spreminja zakonodajo s področja javnega naročanja," je dejala.

Sidorovich se je strinjal, da v Sloveniji nikogar ne zanima vsebina javnih razpisov, čeprav meni, da se kar polovica vseh prevar zgodi prav pri takšnih razpisih. "V kateri drugi državi bi bil človek do konca življenja v zaporu, pri nas pa rečemo le, da forenziki niso ničesar našli," je orisal.

Forenziki ne smejo prevzemati vlog sodstva
Nekoliko drugače je vlogo revizorjev opisal Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance.

Vse forenzične preiskave, ki se izvajajo z namenom preprečevanja in izboljšanja notranjih kontrol, se osredotočajo na iskanje in odpravljanje pomanjkljivosti. Poročanje forenzikov mora biti po njegovem mnenju previdno, saj ti ne smejo prevzemati vloge sodstva. "Utemeljiti moramo dejansko stanje in sum, da je nekaj storjeno, ne pa razsojati," je poudaril.

"Mi smo tisti forenziki, ki pridemo na kraj pogorišča in skušamo ugotoviti, kaj se je zgodilo," je svoje delo opisala okrožna državna tožilka Tanja Frank Eler.

"Včasih se nam pri kakšnem javnem naročilu postavi vprašanje, zakaj je bilo tako oblikovano, komu je bilo namenjeno. Nimamo pa dovolj dokazov, da bi se lahko lotili preiskovanje tega," je dejala.

Foto: Pixabay

Varstvo pravic obtoženega ima prednost
Simič je ocenil, da zadeve na sodiščih "pogosto padejo", ker tožilci in sodniki niso dovolj usposobljeni s področja računovodstva. Meni, da pogosto tudi ni "želje po tem, da bi se zadeve zares preiskale".

Tožilka Frank Elerjeva se z njim ni strinjala. "Namen kazenskega postopka je varstvo pravic obtoženega. Hitrost in učinkovitost pač nista prioriteta. Biti moramo gotovi in če nek revizor namiguje, da se je nekaj zgodilo, mi tega standarda ne moremo uporabiti," je pojasnila.

Sodniki in tožilci so usposobljeni, njihova težava pa je prenormiranost, pa je o tem dejala odvetnica Cukrova. O vsaki stvari je sprejetih toliko dokumentov, da tožilstvo in sodišče ne moreta zares ugotoviti, ali gre za dejansko kaznivo dejanje ali ne.