Zadolženost je bila v primerjavi z letom prej višja za 33 odstotkov, kljub temu pa je, glede na delež BDP-ja, ostala na bistveno nižji ravni, kot je v evroobmočju. Porast zadolženosti je sicer spremljala 14-odstotna rast finančnih sredstev gospodinjstev, kar gre pripisati gospodarski rasti in kopičenju kapitala v sistemih pokojninskega zavarovanja, ugotavljajo analitiki skupine Unicredit. Naraščajočo zadolženost je v letnem finančnem poročilu v petek razkrila tudi Banka Slovenije.

Skupno se je močno povečalo predvsem povpraševanje po stanovanjih, financiranih s hipotekami, saj so hipoteke glede na "finančno težo" celo prehitele potrošniška posojila. Hipotekarni krediti v regiji skupno znašajo 7 odstotkov regijskega BDP-ja, medtem ko je ta delež v območju evra 38 odstotkov.

Gospodinjstva vedno bolj vlagajo v nepremičnine, zmanjšujejo pa se sredstva na bančnih depozitih. Upad sredstev na tradicionalnih bančnih vlogah je najbolj opazen v državah z razvitimi finančnimi instrumenti, kot so Poljska, Češka in Madžarska, medtem ko bančni depoziti še vedno igrajo pomembno vlogo v Romuniji, Turčiji, na Hrvaškem in v Bolgariji.

Skupno premoženje regije naj bi letos preseglo 81.000 milijard evrov, kar je približno odstotek globalnega premoženja.