Uprava JEK-a je dvočlanska - predsednika predlaga slovenski družbenik, torej Gen energija, člana pa hrvaški družbenik, Hep. Predsednik uprave NEK-a je Stane Rožman, član pa Hrvoje Perharić. Foto: BoBo
Uprava JEK-a je dvočlanska - predsednika predlaga slovenski družbenik, torej Gen energija, člana pa hrvaški družbenik, Hep. Predsednik uprave NEK-a je Stane Rožman, član pa Hrvoje Perharić. Foto: BoBo
Nuklearka Krško
Zadnji spor naj bi sprožila napoved večjih investicij. Foto: BoBo

Hrvaški Jutarnji list poroča, da se bo postopek vodil na arbitražnem sodišču komisije ZN-a za mednarodno trgovsko pravo v New Yorku. Gre za tekmo za pridobitev prihodnjih poslov v NEK-u.

Slovenija in Hrvaška sta solastnici NEK-a, po poročanju hrvaškega časnika pa potekajo tihi spopadi med slovensko in hrvaško stranjo v NEK-u že dlje časa. Vrhunec naj bi se zgodil pred nekaj tedni, ko je slovenska stran zavrnila hrvaško zahtevo za imenovanje novega hrvaškega člana dvočlanske uprave. Hrvaška stran je to slovensko potezo označila kot kršitev meddržavne pogodbe in partnerskih odnosov ter kot dokaz, da na slovenski strani ne obstaja volja za reševanje odprtih vprašanj glede solastništva v elektrarni.

"Ključno odprto vprašanje pa je zajetno nesorazmerje pri angažmaju hrvaških in slovenskih podjetjih za izvajanje vzdrževalnih del in naložbenih projektov elektrarne," piše Jutarnji list, ki se sklicuje na visoki neimenovani vir iz ministrstva za gospodarstvo.

Hrvaški 20, Sloveniji pa 63 odstotkov
Jutarnji list pojasnjuje, da je bila vrednost vzdrževalnih del med letoma 2010 in 2014 približno 240 milijonov evrov. Delež hrvaških podjetjih je bil nekaj več kot 20 odstotkov v primerjavi s slovenskimi 63 odstotki, preostalo pa odpade na podjetja iz tretjih držav.

Hrvaška se sicer sklicuje na meddržavno pogodbo o jedrski elektrarni, v kateri 9. člen določa, da bodo zagotovili sorazmeren odnos dobaviteljev in izvajalcev del iz obeh držav. Od Slovenije zahtevajo večjo stopnjo ravnovesja, ne da bi se ogrožal najvišji standardi varnosti in učinkovitosti elektrarne.

Kot prvi korak v tej smeri so nameravali spremeniti način delovanja dosedanjega hrvaškega predstavnika v upravi NEK-a, ki naj bi več sodeloval s hrvaškimi podjetji, ki imajo pogoje za sodelovanje z elektrarno. Od svojega člana uprave pričakujejo tudi, da bo pomagal hrvaškim podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev z razpisov, da bi se v prihodnje lahko potegovali za posle. Zato so nameravali odstaviti dosedanjega hrvaškega predstavnika v upravi, še piše časnik.

Slovenijo skrbijo strokovna merila
Slovenija je spremembi nasprotovala, češ da nova oseba ne ustreza strokovnim merilom, med katerimi je na podlagi internega pravilnika družbe treba imeti tudi deset let izkušenj na poslih v elektrarni.

Jutarnji list pa piše, da takšen pogoj omejuje kadrovske zmožnosti hrvaškega elektrogospodarstva (Hep), ki je lastnik polovice NEK-a, ter odpira dodatno vprašanje za nameravano arbitražo, če bo do nje prišlo.

Hrvaška stran se sprašuje, ali je mogoče postaviti nov pogoj z upravnim aktom, ne da bi spremenili meddržavno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi družbe, ki določa splošne pogoje za člane uprave NEK-a, poroča časnika.

Spor posledica velike naložbe
Hrvaški časnik ob tem navaja mnenja "poznavalcev razmerij" v Krškem, da je spor v elektrarni posledica prihodnje velike naložbe v gradnjo skladišča za jedrske odpadke, ki je ocenjena na 40 milijonov evrov, pa tudi na 150 milijonov evrov naložb, ki jih načrtujejo do zapiranja nuklearke in njene razgraditve.

Spor ne bi smel vplivati na redno delovanje elektrarne.