Direktorica Mednarodnega denarnega skada (IMF) Kristalina Georgieva. Foto: Reuters
Direktorica Mednarodnega denarnega skada (IMF) Kristalina Georgieva. Foto: Reuters
Pet bilijonov dolarjev: vsota, ki borze drži pri življenju

"Še nikoli v zgodovini IMF-a nismo bili priča ustavitvi svetovnega gospodarstva," je dejala direktorica IMF-a Kristalina Georgieva. Na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi je poudarila, da je nastopila "najtemnejša ura za človeštvo, ki je grožnja celemu svetu, od nas pa zahteva, da smo ji kos, da smo složni in da zaščitimo najranljivejše skupine."

Pojasnila je, da IMF tesno sodeluje s Svetovno banko, kot tudi drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi rešile gospodarstva pred prevelikim izpadom, ki je nastal kot posledica zajezitvenih ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa, za katerim je po svetu okuženih več kot milijon ljudi, več kot 55.000 jih je umrlo.

Za pomoč zaprosilo več kot 90 držav

IMF poskuša predvsem spodbuditi centralne banke v razvitih državah, da podprejo razvijajoče se trge kot države v razvoju. "Naša glavna skrb v tej krizi je hitra finančna pomoč državam, še posebej razvijajočim se trgom in državam v razvoju, ki se soočajo z zelo pomembnimi in vse večjimi potrebami." Dodala je, da ima IMF bilijon dolarjev za izredne razmere, "uporabili jih bomo toliko, kot bo treba". Za pomoč omenjenega sklada je po njenih besedah zaprosilo že več kot 90 držav.

Cene hrane na svetovnem trgu padajo zaradi pandemije

Države je ob tem pozvala, naj denar porabijo za plače zdravnikov, medicinskega osebja in drugih zaposlenih v zdravstvu, kot tudi za druge potrebe v zdravstvu.

WHO: Umaknitev ukrepov bi lahko imela še hujše posledice

Na isti tiskovni konferenci je direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus opozoril, da države, ki bi prehitro umaknile zajezitvene ukrepe, "lahko imele še hujše in dolgotrajnejšo gospodarsko škodo".

Zaradi ukrepov ni sezonskih delavcev. Bo pridelek na poljih zgnil?

Pandemija je najhuje prizadela najrevnejše države, ki nimajo dovolj mehanizmov, da bi se zaščitile pred gospodarsko krizo, je poudarila Georgijeva in dodala, da je bilo nekaj manj kot 90 milijard dolarjev v obliki investicij že posredovanih na vzhajajoče trge.

"Danes je huje, kot je bilo v času svetovne gospodarske krize, saj so nekatere države odvisne od izvoza. S padcem cen pa so še bolj prizadete."

Tudi predsednik Svetovne banke David Malpass je dejal, da bo pandemija povzročila "globalno recesijo", ki bo najbolj prizadela najrevnejše države. Tudi Svetovna banka je odobrila prvi sveženj podpore za države v razvoju po vsem svetu v višini 1,9 milijarde dolarjev, s katerimi bodo pomagali 25 državam. Prav tako pa bodo v 40 državah zaleči z novimi programi, ki jih bodo odobrili še aprila.