Po podatkih Eurostata sta aprilska padca industrijske proizvodnje na mesečni ravni največja, odkar evropski statistični urad vodi to statistko. Padca sta tudi občutno višja od tri- oz. štiriodstotnega padca, ki sta ga EU in območje z evrom zaznala ob koncu leta 2008 in začetku leta 2009 v času finančne krize.

Evropsko gospodarstvo je zaradi omejevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni ob pandemiji koronavirusne bolezni 19, doživelo velik padec. Na letni ravni je bil padec industrijske proizvodnje v EU-ju 27,2-odstoten, v območju z evrom pa 28-odstoten. Foto: EPA
Evropsko gospodarstvo je zaradi omejevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni ob pandemiji koronavirusne bolezni 19, doživelo velik padec. Na letni ravni je bil padec industrijske proizvodnje v EU-ju 27,2-odstoten, v območju z evrom pa 28-odstoten. Foto: EPA

V Sloveniji mesečni padec 14-odstoten, letni pa skoraj 23
Na letni ravni je bil padec industrijske proizvodnje v EU-ju 27,2-odstoten, v območju z evrom pa 28-odstoten, kažejo objavljeni podatki Eurostata. Tudi padca na letni ravni sta največja, ki so ju do zdaj zaznali statistiki. Aprila 2009 je imela industrijska proizvodnja na letni ravni 21,3-odstotni padec, v EU-ju pa je bil 20,7-odstoten. V Sloveniji je industrijska proizvodnja aprila na mesečni ravni padla za 14,8 odstotka, na letni pa za 22,9 odstotka.

Najbolj se je zmanjšala proizvodnja trajnih potrošnih dobrin
V območju evra se je aprila na mesečni ravni najbolj zmanjšala proizvodnja trajnih potrošnih dobrin, ki je upadla za 28,9 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin je upadla za 26,6 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 15,6 odstotka, energije za 4,8 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 11,9 odstotka. V EU-ju se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin zmanjšala za 27,8 odstotka, investicijskih dobrin za 27,3 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 15,9 odstotka, energije za pet odstotkov in netrajnih potrošnih dobrin za 10,7 odstotka.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so aprila največje padce zaznale Madžarska (-30,5 odstotka), Romunija (-27,7 odstotka) in Slovaška (-26,7 odstotka). V primerjavi z lanskim aprilom se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin znižala za 47,7 odstotka, investicijskih dobrin za 40,9 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 25,5 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 14 odstotkov in energije za 12,8 odstotka.

V EU-ju je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin upadla za 45,4 odstotka, investicijskih dobrin za 40,8 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 23,6 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 12,5 odstotka in energije za 12,4 odstotka.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so največje padce zaznali Luksemburg (-43,9 odstotka), Italija (-42,5 odstotka) in Slovaška (-42 odstotkov). Le na Irskem je Eurostat zaznal rast (+5,5 odstotka).

Britansko gospodarstvo aprila za petino manjše kot marca
Kriza zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 je še posebej hudo prizadela britansko gospodarstvo, saj se je aprila v primerjavi z marcem skrčilo za več kot petino oziroma za 20,4 odstotka. To je največji padec po letu 1997, odkar je tamkajšnji statistični urad začel opravljati ta mesečni izračun. April je bil namreč prvi celoten mesec, ko so gospodarske dejavnosti zaradi pandemije covida-19 obstale. Aprilski padec odraža rekorden splošen padec v storitvah, proizvodnji in gradbeništvu.

Gospodarstvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je utrpelo največji mesečni padec po letu 1997. Na zgornji fotografiji tržnica v Leicestru, ki se je odprla po devetih tednih. Foto: EPA
Gospodarstvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je utrpelo največji mesečni padec po letu 1997. Na zgornji fotografiji tržnica v Leicestru, ki se je odprla po devetih tednih. Foto: EPA

Padec trikrat večji kot med svetovno finančno krizo leta 2008 in 2009
Dramatičen padec gospodarstva v aprilu je bil po pojasnilih statistikov trikrat večji od padca med svetovno finančno krizo v letih 2008 in 2009. Dejansko so bila prizadeta vsa področja gospodarstva, najbolj pa so k splošnemu padcu BDP-ja prispevali upadi v gostinstvu, izobraževalni dejavnosti, zdravstvu in prodaji avtomobilov.

Združeno kraljestvo zavrnilo možnost podaljšanja prehodnega obdobja
Združeno kraljestvo je sicer v petek uradno zavrnilo možnost podaljšanja prehodnega obdobja po brexitu, v katerem morata London in Bruselj doseči dogovor o prihodnjih odnosih. Britanski minister Michael Gove, pristojen za brexit, je tvitnil, da je to uradno sporočil tudi na videokonferenci s predstavniki EU ter da je trenutek za podaljšanje mimo.

"1. januarja 2021 bomo znova prevzeli nadzor ter dobili nazaj našo politično in gospodarsko neodvisnost," je na Twitterju še zapisal Gove. Po koncu prehodnega obdobja bo ZK izstopilo iz skupnega evropskega trga in carinske unije z dogovorom ali brez njega. Tudi za Evropsko komisijo s tem možnosti podaljšanja prehodnega obdobja ni več na mizi. "Po moji oceni je razprava o tem končana," pa je dejal podpredsednik komisije Maroš Šefčovič, ki je tudi sodeloval na videokonferenci. Britanska stran želi dogovor z EU o prihodnjih odnosih skleniti do konca leta. Da bi lahko dogovor ratificirali pred koncem leta, ga je treba doseči pred 31. oktobrom.

Združeno kraljestvo pri nadzoru meje z EU-jem stopilo nazaj
Združeno kraljestvo je začasno opustilo načrt uvedbe popolnega nadzora na meji z EU-jem po 1. januarju prihodnje leto, ko se izteče prehodno obdobje po brexitu. Nadzor uvoženega blaga bo tako precej blažji od načrtovanega. Vzrok za odločitev naj bi bil pritisk na vlado od podjetij, ki se po škodi zaradi pandemije bojijo dodatnih težav. Združeno kraljestvo je do zdaj za januar napovedovalo nadzor nad uvozom, a ministri naj bi zdaj zaradi učinka, ki ga ima na podjetja epidemija covida-19, priznali smiselnost pragmatizma in fleksibilnosti na tem področju. Tako naj bi se podjetja lažje privadila na spremembe. Združeno kraljestvo je s koncem januarja zapustilo Evropsko unijo, a do konca leta še traja t. i. prehodno obdobje. Trenutno potekajo pogajanja o prihodnjih odnosih po njegovem izteku, ki so se znašla v slepi ulici.