V Luki Koper trdijo, da narava pristaniškega dela ne omogoča, da bi potrebe po delu vselej pokrili s svojimi zaposlenimi. Foto: Radio Koper
V Luki Koper trdijo, da narava pristaniškega dela ne omogoča, da bi potrebe po delu vselej pokrili s svojimi zaposlenimi. Foto: Radio Koper

V preteklih letih smo pri IPS-ih najpogosteje ugotavljal kršitve glede neplačila regresa ter tudi drugih plačil. Pri plačah gre pretežno za zamike pri izplačilu ali za neplačilo dodatkov za težje pogoje dela, pri neizplačilih plač pa je šlo le za posamične ugotovljene primere. Ugotavljali smo tudi posamične pobote plač brez soglasja delavca.

Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo
Luka Koper, IPS
38 izvajalcev pristaniških storitev je lani imelo posel v Luki Koper, večina med njimi posluje izključno z Luko Koper, pri čemer so nekateri posli vredni tudi več kot milijon evrov. Foto: Televizija Slovenija

Luka Koper ne najema delovne sile. Luka Koper sodeluje s 35 podjetji, pri katerih naroča pristaniške storitve. Gre za podobno prakso, kot jo poznajo v vseh pristaniščih, saj je narava dela neenakomerna in pristaniške družbe si za pokrivanje nihanj v pretovoru pomagajo z zunanjimi izvajalci.

Sebastjan Šik, predstavnik za odnose z javnostjo v Luki Koper

Inšpektorat za delo je v preteklosti opravil številne nadzore pri različnih delodajalcih, povezanih z Luko Koper, in na podlagi ugotovljenih kršitev izrekel tudi številne ukrepe, je povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, med njimi so tudi podali ovadbe, izdali ureditvene odločbe in izrekli globe.

Med kršitvami, ki jih je inšpektorat za delo obravnaval pri izvajalcih pristaniških storitev, so najpogosteje neizplačan regres, zamik pri izplačilu plač in neplačevanje dodatkov za težje pogoje dela. V posamičnih primerih so ugotovili tudi neizplačane plače in posamične pobote plač brez soglasja delavcev.

Pester seznam kršitev
Seznam kršitev pri izvajalcih pristaniških storitev dopolnjujejo še kršitve pri vodenju evidenc delovnega časa, prekoračitev nadurnega dela, kršitve sistemizacije delovnih mest, oviranje inšpekcijskega nadzora, neomogočanje dveh tednov letnega dopusta in ne nazadnje tudi zaposlovanje na črno. Slednje je sicer zdaj v pristojnosti finančne uprave, kjer pa podatkov o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov ne dajejo, saj jih varuje davčna tajnost.

"Luka Koper ne najema delovne sile"
V Luki Koper so na naša vprašanja odgovorili, da ne najemajo delovne sile, temveč sodelujejo s 35 podjetji, pri katerih naročajo pristaniške storitve, "gre za podobno prakso, kot jo poznajo v vseh pristaniščih, saj je narava dela neenakomerna," nam je odgovoril predstavnik Luke Koper za stike z javnostjo Sebastjan Šik.

Ob tem velja spomniti, da je med podjetji, ki sodelujejo z Luko, več takšnih, katerih poslovne aktivnosti so omejene izključno na ponujanje pristaniških storitev Luki Koper, vrednosti poslov pa v določenih primerih tudi presegajo milijon evrov, kot je poročal novinar TV Slovenija Borut Janc.

Zato smo na Luko naslovili vprašanji, ali pri izvajalcih pristaniških dejavnosti preverjajo njihovo spoštovanje pravic delavcev in ali so v Luki razmišljali o zaposlitvi dodatnih delavcev namesto najema pristaniških storitev.

Vseh ne bodo mogli zaposliti
V Luki ob tem poudarjajo, da nimajo ne pristojnosti ne pooblastil, da bi preverjali delovanje podjetij, ki izvajajo pristaniške storitve. Luka lahko zahteva potrdila finančne uprave, da imajo ti izvajalci poravnane vse obveznosti do svojih zaposlenih, kar morajo, tako Šik, Luki Koper dostavljati kvartalno. Sistem nadzora na območju pristanišča pa je dodatna varovalka, da ne bi prihajalo do nezakonitega prekomernega delovnega časa. "Vse te podatke dajemo na voljo tudi inšpektoratu za delo," je še dodal Šik.

Šik poudarja tudi, da v Luki Koper pospešeno zaposlujejo, v zadnjih treh letih je namreč v Luki delovno mesto dobilo 150 novih sodelavcev. Delno so zaposlitve povezane z upokojevanjem, delno pa z naraščanjem potreb po pretovarjanju. "A narava dela v pristanišču, ki ni delo po tekočem traku, ne omogoča, da bi pretovorne potrebe v celoti pokrivali zgolj z lastnimi zaposlenimi," sklene Šik. Ob koncu leta 2015 je bilo v Luki Koper zaposlenih 1.040 ljudi.

V preteklih letih smo pri IPS-ih najpogosteje ugotavljal kršitve glede neplačila regresa ter tudi drugih plačil. Pri plačah gre pretežno za zamike pri izplačilu ali za neplačilo dodatkov za težje pogoje dela, pri neizplačilih plač pa je šlo le za posamične ugotovljene primere. Ugotavljali smo tudi posamične pobote plač brez soglasja delavca.

Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo

Luka Koper ne najema delovne sile. Luka Koper sodeluje s 35 podjetji, pri katerih naroča pristaniške storitve. Gre za podobno prakso, kot jo poznajo v vseh pristaniščih, saj je narava dela neenakomerna in pristaniške družbe si za pokrivanje nihanj v pretovoru pomagajo z zunanjimi izvajalci.

Sebastjan Šik, predstavnik za odnose z javnostjo v Luki Koper