Sorodna novica "Celo najboljša podjetja ne morejo preživeti več kot šest mesecev v takšnih razmerah"

Pandemija novega koronavirusa ne popušča, novice iz Italije, Španije in vse bolj tudi iz ZDA, ki utegne v kratkem postati epicenter krize, so nadvse skrb vzbujajoče. Gospodarstvo se je ustavilo, prihodki številnih podjetij so se znižali na popolno ničlo. "Večina podjetij ne more preživeti niti en mesec takšne krize, celo najboljša podjetja pa ne kot šest mesecev," je povedal ekonomist Marko Pahor. Napovedi o tem, kako globoka bo recesija, so nehvaležne, saj je vse odvisno od tega, koliko tednov oziroma mesecev bo pol sveta še naprej v karanteni. Pri banki JPMorgan predvidevajo, da bi lahko v drugem četrtletju ameriška gospodarska dejavnost upadla za 14 odstotkov, pri Goldman Sachsu pa ugibajo, da bil padec BDP-ja lahko kar 24-odstoten. Brezposelnost, ki je bila v ZDA še februarja rekordno nizka (3,5-odstotna), bi se lahko izstrelila na 30 odstotkov. Velika depresija 2.0!

Prodajaj, ko vlada pohlep, kupuj, ko vlada strah
Čeprav vsem, ki varčujejo v delnicah ali vzajemnih skladih, tako hudi padci povzročajo silno nelagodje, se ne smejo odzivati panično. Stara borzna modrost pravi, da je treba prodajati, ko na trgu vlada pohlep, in kupovati, ko so vsi prestrašeni. To se že dogaja, opaža Krunoslav Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov, ki je za Radio Slovenija povedal: "Padci v zadnjem mesecu so spet privabile dolgoročne vlagatelje, ki so jim všeč zdajšnja vrednotenja, seveda ob predpostavki, da se bodo razmere v pol leta normalizirale." Kratkoročna nihanja, čeprav so tokrat res izjemna, ne bi smela preveč prestrašiti posameznikov. "V zgodovini je bilo že veliko takšnih nihanj. Ravno v recesijah so tisti, ki so si upali, kupovali delnice, pozneje, pet let po recesiji, pa ugotovili, da so se pametno odločili. Seveda ni nujno, da bo spet tako, toda zgodovinski vzorci so takšni."

Sorodna novica Helikopterski denar za vse, neposredna nakazila tudi državljanom

ZDA: Dva bilijona težek sveženj pomoči
Centralne banke in vlade so se odzvale z najobsežnejšimi ukrepi do zdaj, včeraj je tudi slovenska vlada sprejela sveženj pomoči v vrednosti dveh milijard evrov. K sreči so razmere za zadolževanje na obvezniških trgih zelo ugodne in Slovenija je včeraj že izdala za 850 milijonov evrov triletnih obveznic (z zahtevano donosnostjo 0,253 odstotka) ter za 250 milijonov evrov povečala obseg izdaje obstoječe desetletne obveznice, katere zapadlost je 14. marca 2029. Najbolj "inovativni" so sicer v ZDA: Fed bo državne obveznice odkupoval v neomejenih količinah, nabor je razširil še na podjetniške obveznice. Wall Street je včeraj močno poskočil v pričakovanju, da bo ameriški senat sprejel 2000 milijard (dva bilijona) vreden stimulacijski sveženj za pomoč industriji, ki jo bo najbolj prizadela kriza, in tudi za pomoč državljanom, ki so izgubili službo, vključno s "helikopterskim denarjem". Senat je ukrep pozneje res potrdil.

Dow Jones poskočil za 11 odstotkov
Poglejmo včerajšnje številke na finančnih trgih. Bile so zelene kot že dolgo ne. Za uvod je tokijski Nikkei poskočil za sedem odstotkov, sledila je Evropa s še močnejšim pribitkom: frankfurtski DAX30 se je povzpel za 11 odstotkov, kar se ni zgodilo od leta 2008. Vseeno je še vedno zajetnih 25 odstotkov nižje kot ob izbruhu epidemije. Kar za 27 odstotkov so se včeraj podražile Daimlerjeve delnice. Silovito je okreval tudi Wall Street, potem ko je v ponedeljek pristal najnižje po novembru 2016. Dow Jones je pridobil dobrih 11 odstotkov (oz. 2113 točk), kar je celo največ po letu 1933. Zlahka se je spet zavihtel nad 20 tisoč točk. Boeingove delnice (+18 %) so bile vodilne po rasti, potem ko je vodstvo podjetja napovedalo, da bodo zloglasna letala 737 MAX sredi letošnjega leta spet v zraku. Boeingove delnice so sicer letos izgubile skoraj dve tretjini vrednosti. Bitcoin je bil včeraj večinoma nad 6.500 dolarji, zlato je "potegnilo" vse do 1.630 dolarjev, nafta pa še naprej vedri precej pod 30 dolarji.