Rast cen je v primerjavi z letom prej izgubila precej zagona, saj so se v istem obdobju lani cene zvišale za 0,8 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je znašala 1,6 odstotka, ugotavljajo državni statistiki. Blago se je v povprečju pocenilo za 1,5 odstotka, storitve pa so se za 1,7 odstotka podražile. Največ, 0,9 odstotne točke, so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov

V enem letu se je najbolj pocenil prevoz, in sicer za 4,8 odstotka. Sledijo mu komunikacije (2,6 odstotka), stanovanja (1,5), stanovanjska oprema (1,4) ter hrana in brezalkoholne pijače (1,3).

Po drugi strani sta bila dražja rekreacija in kultura (4,1 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (4,1). Podražile so se tudi obleka in obutev (1,4), gostinske in nastanitvene storitve (1,2), raznovrstno blago in storitve (0,9), izobraževanje (0,6) in zdravje (0,4).

Močno poskočile cene zelenjave
Tudi na mesečni ravni smo januarja imeli deflacijo, ki je znašala 1,3 odstotka. Tu so tradicionalno največ prispevale razprodaje, in sicer eno odstotno točko. Ponovno so k nižji rasti cen spet prispevali še cenejši naftni derivati ter nižje cene opreme za šport.

Na drugi strani so mesečno inflacijo po 0,1 odstotne točke zvišali dražja zelenjava, at se je podražila za 10,5 odstotka, dražji počitniški paketi (2,1 odstotka) ter druge januarske podražitve.

Merjeno z evropsko metodologijo pa je deflacija na letni ravni januarja znašala 0,7 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa 0,2 odstotka. Na mesečni smo imeli po tej metodologiji 1,2-odstotno deflacijo.