V hrvaški proračun so dolžniki po objavi njihovih imen vplačali 43,4 milijona evrov. Foto: MMC RTV SLO
V hrvaški proračun so dolžniki po objavi njihovih imen vplačali 43,4 milijona evrov. Foto: MMC RTV SLO
Goran Lukič
Goran Lukić: Objava imen dolžnikov je v javnem in interesu delavcev. Foto: BoBo

Realni podjetnik bo dejal: meni za seznam ni čisto nič mar, meni gre zato, da mi bo sodišče pomagalo od mojega dolžnika, dobim poplačano, to naj naredijo. Da bo šlo v stečaj, da pa stečajnica z imenom in priimkom – ne bo opravljala več svojih funkcij. Tudi Zidar je lani naredil za 100 milijonov evrov poslov, njegovo podjetje je prijavilo toliko prihodkov. To je pravna država. Vsi torej vemo, kdo je Ivan Zidar, nekateri pa z njim še vedno poslujejo.

Samo Hribar Milič, GZS
Samo Hribar Milič
Samo Hribar Milič, GZS: Za večjo plačilno dicsiplino morajo poskrbeti pravosodni organi. Foto: BoBo

Seznam dolžnikov je bil konec oktobra lani in konec januarja osvežen, s seznama pa so izbrisali 1.874 imen dolžnikov. Gre za državljane in manjša podjetja, ki so državi vplačala 25,9 milijona evrov dolgov oziroma 193.984.710,75 kune.

Imena na seznamu do konca poplačila
Dolg je zmanjšalo več kot tri tisoč davčnih zavezancev, ki so državi plačali 17,5 milijona evrov oziroma 131 milijonov kun. Toda njihova imena so še vedno na seznamu, ker dolga niso odplačali do konca, pojasnjujejo s hrvaške davčne uprave.

Kot je znano, je hrvaška davčna uprava avgusta lani objavila imena dolžnikov – fizičnih oseb, ki so opravljale dejavnost in so bile dolžne državi več kot 13.300 evrov (100.000 kun); pravnih oseb, ki so bile dolžne več kot 40 tisoč evrov (300.000 kun), ter vseh drugih davčnih zavezancev, katerih dolgovi so bili večji od 2.000 evrov (15.000 kun).

Kot da bi na slona šli s kepo
"Ti rezultati so zelo slabi," pa se je posledice javne objave davčnih dolžnikov na Hrvaškem za MMC komentiral Samo Hribar Milič, ki vztrajno nasprotuje objavi seznama dolžnikov v Sloveniji 15. aprila. "Če nimate cilja, potem tudi, če zadenete slona s kepo, je to dober rezultat. Rezultati na Hrvaškem so slabi," ocenjuje Milič.

Prepričan je, da se plačilna disciplina ne povečuje s sramotilnimi stebri, ampak s tem, da organi, ki jih državljani plačujejo, poskrbijo v skladu z zakonom in pristojnosti, ki jih imajo, za zaščito državljanov. "To je pravna država," meni Milič, ki mu ni jasno, da je nekdanja stečajna upraviteljica, lastnica in direktorica celjskega Gradisa, zdaj izvršna direktorica Starbucka Slovenije. "Nič se ji ni zgodilo," poudarja Milič, čeprav se je stečajna masa Gradisa oziroma njegovo premoženje s 14 milijonov evrov stopilo na dobrih 6 milijonov, 280 upnikov, večinoma majhnih podjetij, pa ni dobilo niti evra poplačanega dolga. "Naše stališče je, da naj država prek Dursa, Ajpesa in pravosodnih organov poskrbi, da bo teh 280 upnikov zaščitenih, ne pa da se jih pribija kot neplačnike na stebru," je ogorčen Milič. Zato pristojne organe poziva, naj seznama ne objavijo.

DURS: večina dolga pravnomočna
Tudi njegovo argumentacijo, naj tega ne storijo vsaj za tista podjetja, kjer pravnomočni postopki še niso končani, na Dursu zavračajo. Poudarjajo, da je prevladujoča večina dolga, ki bo objavljen, že pravnomočna in da pritožba ne zadrži izvršitve.
Davčni zavezanec, ki obveznosti ne poravna, torej ne ravna v skladu z zakonodajo in je dolžnik, dodajajo. "Če bi vsaka pritožba zadržala izvršitev oziroma plačilo, potem bi se soočali s situacijo, da bi verjetno večina davčnih zavezancev uporabljala pritožbo zgolj za to, da bi preložila plačilo obveznosti," pojasnjujejo z Dursa za MMC. Posledice veljavnega zakona pa bomo, tako Durs, lahko proučevali po sami objavi dolžnikov, ki bodo objavljeni 15. aprila 2013.

Sindikati: Marsikaj se bo pokazalo
Goran Lukić
pa nasprotno meni, da je objava seznama davčnih neplačnikov v interesu javnosti, poslovnega okolja, morebitnih poslovnih partnerjev in delavcev, ki bodo imeli vpogled v to, kateri delodajalec je kredibilen. "Tukaj gre za dejansko načelnost: konec koncev gre za javne prihodke, to so javne finance, javni denar, zato smo v sindikatih za to, da se ti podatki objavijo. Ne gre samo za direkten odnos poslovnega, pravnega subjekta enega z drugim, ampak gre za pravno osebo, ki je dolžna davčnemu uradu določena sredstva, in zato mislimo, da je uprava dolžna to tudi objaviti," pravi Lukić.

Vsak mesec se bo ta seznam spreminjal, dopolnjeval, dodaja Lukič, ki "razume" gospodarski lobi, ki noče te objave, ker se bo verjetno marsikaj pokazalo. "Pokazalo se bo, kakšen je v bistvu obseg vseh kršitev! Tudi v gospodarstvu pa se morajo zavedati, da se na neki morajo postaviti temelji transparentnega poslovnega okolja, in to je tisto, kar si želimo," sklene Lukić.

Realni podjetnik bo dejal: meni za seznam ni čisto nič mar, meni gre zato, da mi bo sodišče pomagalo od mojega dolžnika, dobim poplačano, to naj naredijo. Da bo šlo v stečaj, da pa stečajnica z imenom in priimkom – ne bo opravljala več svojih funkcij. Tudi Zidar je lani naredil za 100 milijonov evrov poslov, njegovo podjetje je prijavilo toliko prihodkov. To je pravna država. Vsi torej vemo, kdo je Ivan Zidar, nekateri pa z njim še vedno poslujejo.

Samo Hribar Milič, GZS