Slovenski tekstilni industriji ne kaže dobro. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski tekstilni industriji ne kaže dobro. Foto: MMC RTV SLO

Za slovensko tekstilno industrijo sedanje propadanje podjetij pomeni še zadnje opozorilo, da lahko preživijo samo, če se resno prestrukturirajo. Če to storijo, Slovenija ne bo ostala brez tekstilne industrije in to bi bilo seveda dobro. Če pa se podjetja ne prestrukturirajo, pa ni za državo nobena izguba, če propadejo. Izguba bi bila, če bi jih umetno ohranjali pri življenju.

Janez Šušteršič za MMC
Kamniški Svilanit je te dni uvedel likvidacijski postopek in bo zaradi težav v panogi in racionalizacije poslovanja odpustil okrog 250 delavcev. Foto: MMC RTV SLO

Seveda je to predvsem boj, ki ga morajo opraviti lastniki in uprave podjetij.

Janez Šušteršič o preživetvenem boju tekstilne industrije.
Tudi Svilanit v likvidacijo

Kot je za našo spletno stran pojasnil ekonomist Janez Šušteršič s Fakultete za management Koper, dogajanje v omenjenih podjetjih predstavlja še zadnje opozorilo slovenski tekstilni in usnjarski industriji, da lahko preživita le, če se bosta "resno" prestrukturirali. "Če to storijo, Slovenija ne bo ostala brez tekstilne industrije in to bi bilo seveda dobro. Če pa se podjetja ne prestrukturirajo, pa ni za državo nobena izguba, če propadejo. Izguba bi bila, če bi jih umetno ohranjali pri življenju," je prepričan Šušteršič.

"Specializirati se je treba na izdelke z višjo dodano vrednostjo"
Ko smo sogovornika povprašali, kako naj bi potekalo prestrukturiranje, nam je odgovoril, da bi se pri tem veljalo zgledovati po nekaterih bolj razvitih državah, denimo Italiji in Španiji. Tu je tekstilna industrija po njegovih besedah obstala tako, da se je specializirala na izdelke z višjo dodano vrednostjo. "Seveda je to predvsem borba, ki jo morajo opraviti lastniki in uprave podjetij," je dodal.

"Presežni delavci morajo priti do novih znanj in veščin"
Tekstilna podjetja v Sloveniji predstavljajo velike zaposlovalce. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, kakšne posledice bodo imela tako množična odpuščanja za državo oz. kaj bo s presežnimi delavci. Ekonomist meni, da jih je treba vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja, ki jim lahko pomagajo pridobiti nova znanja in veščine. Tako bodo dobili možnost, da postanejo zanimivi za druge delodajelce. Pri tem bodo imeli, kot pravi, prednost tisti, ki se bodo pripravljeni učiti in prilagajati, "morda tudi z iskanjem dela v bolj oddaljenih krajih".

Svilanit in Labod: (grozi) likvidacija
V nadaljevanju pa velja pogledati, kaj se pravzaprav dogaja v slovenski tekstilni industriji.

Kamniški Svilanit je te dni uvedel likvidacijski postopek in bo zaradi težav v panogi in racionalizacije poslovanja odpustil okoli 250 delavcev. 150 delavcev bo brez dela ostalo že konec aprila, drugi pa nekoliko pozneje.

Novomeškemu Labodu grozi likvidacija, o kateri se bo odločalo na aprilski skupščini. Družbo naj bi likvidirali zaradi zmanjšanega obsega in posledično negativnega poslovanja podjetja. Od 190 zaposlenih jih bodo okoli 60 odpustili, približno 120 pa prezaposlili v hčerinski družbi. Novomeški Labodov kompleks naj bi prodali, ohraniti pa nameravajo trgovino v Novem mestu. Nadaljnja proizvodnja, ohranitev blagovne znamke Labod in trgovine so odvisne tudi od bančnih posojil.

Velika odpuščanja v Beti
V metliškem podjetju Beti Moda je januarja od približno 100 zaposlenih brez dela ostalo 54 delavk in delavcev. Odločbe so jim predali 15. decembra. Ko bodo poplačani vsi upniki, bodo odpustili še preostale zaposlene, je pred časom napovedala direktorica Betine kadrovske službe Vida Šegina Matkovič. Ukrepov za blažitev krize v podjetju Beti ne predvidevajo, delavnika pa nastalim razmeram še niso prilagodili.

Stečaj IUV-ja, slabo stanje v Muri
Industrija usnja Vrhnika (IUV) je zaradi nelikvidnosti, plačilne nesposobnosti in neuspele dokapitalizacije podjetja objavila stečaj. Neuspešnost dokapitalizacije so v družbi konec decembra tudi uradno potrdili, kar pomeni, da Industrija usnja Vrhnika ni prejela svežih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko rezrešila svoje likvidnostne težave. Brez dela je ostalo skoraj 500 njihovih delavcev.

Kot je znano, se že več časa s hudimi težavami sooča tudi murskosoboška Mura.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si

Za slovensko tekstilno industrijo sedanje propadanje podjetij pomeni še zadnje opozorilo, da lahko preživijo samo, če se resno prestrukturirajo. Če to storijo, Slovenija ne bo ostala brez tekstilne industrije in to bi bilo seveda dobro. Če pa se podjetja ne prestrukturirajo, pa ni za državo nobena izguba, če propadejo. Izguba bi bila, če bi jih umetno ohranjali pri življenju.

Janez Šušteršič za MMC

Seveda je to predvsem boj, ki ga morajo opraviti lastniki in uprave podjetij.

Janez Šušteršič o preživetvenem boju tekstilne industrije.
Tudi Svilanit v likvidacijo