S to odločbo so tako vsi sodni postopki, povezani s stečajem T-2, končani, so sporočili iz kranjskega Garnola, z 98,06 odstotka največjega lastnika telekomunikacijske družbe.

Odločitev ustavnega sodišča, sprejeta 22. marca letos, po navedbah Garnola pomeni, da se stečajni postopek nad T-2 dokončno ustavi, vodenje družbe T-2 pa bo po predaji poslov stečajne upraviteljice, ki jo je vodila več kot leto dni, znova prevzelo poslovodstvo na čelu z Juretom Valjavcem.

Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tako zaposleni v družbi T-2 kot tudi njeni lastniki, ki so družbo prevzeli v upravljanje 24. februarja 2012. Zdaj se bodo ponovno posvetili vodenju in širitvi družbe.

"Dejstvo je, da za stečaj družbe T-2 res ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Hude posledice"
Ustavno sodišče je v svoji odločbi po pojasnilih Garnola opozorilo na hude posledice, ki so nastale z naslova onemogočenega izvrševanja premoženjskih in upravljavskih pravic lastnikov družbe T-2, varovanih s 33. členom Ustave.

"Te je s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad družbo T-2 sprožil predlagatelj DUTB 16. septembra 2014, lastniki pa so morali odločitve sodišč izpodbijati. V obravnavanem primeru te posledice trajajo že skoraj dve leti in pol, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o začetku stečajnega postopka," pravijo v Garnolu.

Zaradi teh sodnih procesov je bilo poslovanje družbe T-2 precej ohromljeno, z vsakim dnem pa bolj ogrožen tudi njen obstoj. Ker je bilo hkrati onemogočeno tudi izvrševanje pravic lastnikov, bi to pomenilo tudi trajno izgubo njihovih pravic, še dodajajo.
V DUTB-ju odločitve sodišča niso želeli komentirati, so pa napovedali, da bodo odločbo preučili.

Vleče se že od leta 2009
Zgodba okrog stečaja leta 2004 ustanovljenega telekomunikacijskega operaterja T-2 sega že v leto 2009, ko so se zaradi visokih dolgov T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečaja. Ta je nato pristal v prisilni poravnavi, sledila je zgodba o začetkih in prekinitvah stečaja.

Stečaj je zahtevala zlasti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je od NLB-ja prevzela terjatve do T-2, predvsem zaradi neizpolnjevanja zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja in prepričanja, da bo stečaj omogočil boljše poplačilo terjatev do družbe T-2. Družba Garnol je v nasprotju z DUTB-jem vztrajala pri stališču, da za stečaj družbe T-2 ne obstajajo ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom.