Med obrtniki je največ gradbenih obratov, in sicer kar 25,8 %, nekoliko manj, 21,9 %, je bilo obrtnih obratov v storitveni dejavnosti.

Obrtniki so lani skupno zaposlovali 141.556 delavcev. Število obrtnih obratov se je v letu 2002 glede na leto prej znižalo za 2,2 %, od tega se je število samostojnih podjetnikov zmanjšalo za 1.511 ali za 3,5 %, medtem ko se je število gospodarskih družb povečalo za 443 oz. za 7,1 %.

Padec obrtnih obratov po različnih dejavnostih
Število obrtnih obratov je najbolj padlo v dejavnosti prometa, in sicer za sedem odstotkov, sledi tekstilna in usnjarska dejavnost s 6,7 odstotka manj obratov kot konec leta 2001, 5,9 odstotka manj obratov je bilo v dejavnosti domače in umetnostne obrti. V lesni obrti je bilo 5,5 odstotka manj obratov, v gostinski 4,9 odstotka, v elektro 3,8 odstotka, v kovinski 3,2 odstotka in 2,1 odstotka v kmetijski dejavnosti. Za manj kot dva odstotka je število obratov padlo v živilski, papirni in v gradbeni dejavnosti. Število obrtnih obratov je leta 2002 naraslo le v nekovinski industriji, in sicer za 2,8 odstotka, in v storitvenih dejavnostih, za 1,6 odstotka.

Največ obrtnikov v ljubljanski regiji
Konec leta 2002 je bilo največ obrtnih obratov v osrednji ljubljanski regiji (15,7 odstotka) in v podravski regiji (13,4 odstotka), najmanj pa v zasavski (1,6 odstotka) in v koroški regiji (tri odstotke). Razen v primeru savinjske regije, kjer se je število obratov zmanjšalo za 5,3 odstotka, je bila negativna stopnja rasti števila obrtnih obratov po regijah v letu 2002 relativno enakomerna in se razmerje med regijami z vidika števila obrtnih obratov ni bistveno spremenilo.

Največ delavcev je v gradbeništvu
V obrti je bilo konec leta 2002 po oceni podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje zaposlenih 100.222 delavcev (brez lastnikov), od tega 52.822 ali 52,7 odstotka delavcev zaposlenih pri samostojnih podjetnikih in 47.400 ali 47,3 odstotka delavcev v gospodarskih družbah. Več kot polovica vseh zaposlenih delavcev v obrti je delalo v gradbeništvu (32,2 odstotka) in v storitveni dejavnosti (24,9 odstotka), najmanj delavcev je zaposlovala domača in umetnostna obrt. Glede na leto 2001 je bilo lani v obrti za 0,9 odstotka več zaposlenih delavcev, od tega pri samostojnih podjetnikih za 1,5 odstotka manj in v gospodarskih družbah za 3,8 odstotka več zaposlenih delavcev.