LPP ni edino avtobusno podjetje, ki je leta 2013 samovoljno odločilo, da poklicno zavarovanje za voznike avtobusov ni več potrebno. Foto: BoBo

Pri LPP-ju so se po neuspehu na sodiščih prve in druge stopnje glede vprašanja poklicnega zavarovanja voznikov avtobusov z revizijo obrnili tudi na vrhovno sodišče. V reviziji so navedli, da naj bi na sodišču druge stopnje prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj sodišče ni ugotavljalo, ali vsak od tožečih voznikov izpolnjuje pogoj za poklicno zavarovanje. Pri tem so pri LPP-ju ponovili stališče, da je do takega zavarovanja upravičen samo voznik, ki je dejansko vozil 80 odstotkov delovnega časa in pri tem letno prevozil najmanj 60 tisoč kilometrov, in dodali, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabljalo materialno pravo.

Spomnimo. LPP je do leta 2013 plačeval poklicno zavarovanje vsem voznikom, potem pa so ga preprosto prenehali plačevati, ko je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta določa, da bo vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji določila zdravju škodljiva delovna mesta, kar se pa še do danes ni zgodilo. Pri LPP-ju so se, tako kot drugi avtobusni prevozniki, zato odločili zamrzniti poklicno zavarovanje. To so pri LPP-ju utemeljevali s posvetom pri Sekciji za promet na GZS-ju, kjer so ugotovili, da poklic voznika v novodobnih avtobusih ne predstavlja več takih zdravstvenih tveganj kot v preteklosti.

Dokončno pravno podlago za ukinitev pa so našli v sklepu komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ta je na podlagi družbenega dogovora iz leta 1974, ki so ga sklenili Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Izvršni svet skupščine, Republiški svet zveze sindikatov in Gospodarska zbornica Slovenije in se je nanašal na voznike tedanjega podjetja Kompas, dodatno pravno argumentacijo za to odločitev pa so našli v sklepu skupščine pokojninskega organa v tedanji socialistični republiki Slovenije iz leta 1981. Na podlagi tega so utemeljili merilo 80 odstotkov delovnega časa, preživetega med vožnjo, in letno prevoženih 60 tisoč kilometrov kot podlago za upravičenost do poklicnega zavarovanja.

Pravno praznino zapolnili s sklepi in dogovori iz SFRJ-ja
Zapolnjevanje pravne praznine s sklepi iz Socialistične republike Slovenije pa niso prepričali niti prvo- in drugostopenjskega sodišča niti vrhovnega sodišča. Tudi vrhovno sodišče je namreč presodilo, da tu ne gre za zakonito podlago prenehanja plačevanja poklicnega zavarovanja, saj bo ta nastala šele, ko bo vlada skladno z zakonom sprejela novo uredbo. Enostranska odločitev komisije pa ne more biti zavezujoča. Prav tako vrhovnih sodnikov ni prepričala razlaga 80 odstotkov celotnega delovnega časa, preživetega med vožnjo, saj so poudarili, da je pri razlagi delovnega časa treba upoštevati opredelitev iz zakona o delovnih razmerjih.

Pri LPP-ju so tako ob izčrpanih pravnih možnostih dolžni še naprej plačevati voznikom poklicno zavarovanje in povrniti zapadlo pokojninsko zavarovanje, kar so že storili. Odločitev sodišča pa je spodbudna tudi za sindikata SDPZ in SVAS, ki sta že pred časom pozvali tudi druge delodajalce v panogi avtobusnih prevozov k plačevanju poklicnega zavarovanja. Delodajalci se na pozive takrat niso odzvali.

Pravna podlaga za ukinitev poklicnega zavarovanja voznikom leta 2013, sega še v obdobje socialistične republike Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Sindikati: Zakaj morajo delavci sami po pravico na sodišče?
Saška Kumer
iz SDPZ-ja je ob tem dejala, da so v sindikatu prezadovoljni, da je sodišče po dolgih letih sindikalnega dokazovanja pritrdilo stališčem sindikata, da je šlo za samovoljno in neutemeljeno prekinitev plačevanja poklicnega zavarovanja. "Nas pa jezi, da so morali naši člani pravico iskati na sodišču," poudarja Saška Kumer in dodaja, da imajo pri SDPZ-ju trenutno odprtih 51 tožb, ki se nanašajo na poklicno zavarovanje. Ob tem poudarja, da tudi državne institucije v tej zgodbi niso odigrale svoje vloge, saj so se odločitvi o tej zadevi do zdaj izmikali tako na inšpektoratu za delo kot tudi pri Kadu. "Vsaj od državnih institucij bi si želeli več odločnosti pri uveljavljanju pravic zaposlenih, ki ne nazadnje koristijo tudi državi z vplačili na Kad."

Podobno zadovoljni so tudi v SVAS-u, kjer je Damjan Volf poudaril, da so v sindikatu že dalj časa trdili, da je šlo pri prekinitvi plačevanja poklicnega zavarovanja voznikom avtobusov za odločitev, ki je bila nezakonita in je temeljila na napačni podlagi, kar je zdaj potrdilo tudi vrhovno sodišče. "Zato v SVAS-u pričakujemo, da se bodo na podlagi te sodbe tako delodajalci v dejavnosti cestnega potniškega prometa kot tudi država, ki jih finančno močno podpira preko subvencij, končno dojeli, da se je s prenehanjem plačevanja leta 2013 voznikom avtobusov naredila in se še vedno dela velika finančna in moralna krivica." Volf ob tem pričakuje, da bodo delodajalci in država čim prej poskrbeli, da bodo vsi vozniki avtobusov ponovno bili poklicno zavarovani.