Čas, ki ga vozniki avtobusov preživljajo na postajah, ostaja nižje vrednoten, tako da morajo vozniki tudi dve leti po stavki na dan v službi preživeti 12 ur ali več. Foto: BoBo

Predstavniki ministrstva so tako na ekonomsko-socialnem svetu socialnim partnerjem predstavili čistopis uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu. Z uredbo se urejajo enotna vozovnica kot tudi koncesije za avtobusne prevoze do novega javnega razpisa, ki ga morajo na ministrstvu še pripraviti. Čeprav so na ministrstvu izpostavljali predvsem pocenitev javnih prevozov z uvedbo enotne vozovnice, pa so sindikati zmajevali z glavo ob tem, da na ministrstvu niso pozornosti namenili zaščiti pravic voznikov avtobusov.

"Naše pripombe s tega področja so bile v celoti prezrte v prvem predlogu" je poudarila Saška Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ). Pri SDPZ-ju so namreč v okviru javne razprave predlagali več sprememb uredbe s področja varstva pravic delavcev. "Med drugim smo tudi zahtevali pogoj, da so vozniki zaposleni oziroma poenostavljeno rečeno, da je zaposlenih vsaj toliko voznikov, kot je tudi avtobusov." So pa na ministrstvu po seji ESS-ja sprejeli sindikate in bodo njihove pripombe naknadno vključili v uredbo. Nekoliko več si pri SDPZ-ju obetajo od napovedane spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, kjer naj bi dejavno vlogo v delovni skupini imeli tudi sindikati.

O voznikih avtobusov tudi v nocojšnji Tarči
V nocojšnji oddaji Tarča pa si boste lahko ogledali tudi primer voznika avtobusa, ki mora za izpolnitev osemurnega delovnika dejansko v službi preživeti več kot 14 ur dnevno. Govorili pa bodo tudi o tem, ali koncesionarji za milijone evrov denarja, ki jim ga namenja država, uporabnikom javnega avtobusnega prevoza ponudijo dovolj po ustreznih cenah. Ne prezrite Tarče nocoj ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.

Brez koncesije le za neplačane prispevke
Kot smo že poročali, so na ministrstvu za infrastrukturo razmeroma odpustljivi do kršitev pravic voznikov pri koncesionarjih, saj so izpostavili, da ustavne pravice do stavke, sindikalnega združevanja in svobode izražanja, v katere so pri koncesionarju Arriva Dolenjska in Primorska posegli pri predsedniku Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreju Mesarošu, trčijo ob pravico državljanov do javnega prevoza. Prav tako so na ministrstvu poudarili, da nimajo vzvodov za kaznovanje koncesionarjev, ki posegajo v temeljne pravice svojih delavcev.

S predstavljenim čistopisom uredbe bo ministrstvo sicer imelo en vzvod. Tako je po novem razlog za prenehanje koncesije tudi prenehanje izpolnjevanja pogojev za koncesijo. Med pogoji za koncesijo pa so navedeni tudi poravnani prispevki do delavcev. Z novo uredbo bi tako podjetje, ki delavcem ne bi plačevalo prispevkov, lahko celo ostalo brez koncesije. Novost so tudi predvidene kazni za koncesionarje, če ne bodo upoštevali predpisov glede voznih redov in čistoče avtobusov. Drugih razlogov za prenehanje koncesije, kar zadeva spoštovanje pravic delavcev, ni. Sindikati opozarjajo tudi, da so pripombe voznikov popolnoma prezrli tudi, kar zadeva varnost, saj uredba določa, da morajo sprejeti vsakega potnika z veljavno vozovnico, ne predvideva pa izjem pri agresivnih ali alkoholiziranih potnikih. Volf ob tem spominja na nedaven primer posameznika, ki je vozniku grozil in zahteval od njega, da zapelje z avtobusom na avtocesto.

Sramežljiva zaščita za milijone subvencij
Po mnenju Damjana Volfa iz SVAS-a je ta uredba napisana "preveč sramežljivo do zaščite delavskih pravic in ne omogoča zadostnega konkurenčnega okolja". Volf ob tem poudarja, da je to še toliko bolj problematično, saj država s sofinanciranjem javnih prevozov letno nameni 138,7 milijona evrov subvencij, od tega 24,4 milijona evrov za izvajanje javnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov. Če k temu prištejemo še subvencije za dijaške vozovnice in subvencije lokalnih skupnosti, tako Volf, lahko pričakujemo "od pristojnega ministrstva, da bo z zakonodajo, ki se dotika cestnega potniškega prometa, v bližnji prihodnosti omogočilo pogoje, da bo nosilni poklic voznika pred interesom kapitala, saj je nesprejemljivo, da bi državljani še naprej s subvencijami podpirali kršitve delovnopravne zakonodaje".

Sindikati opozarjajo, da je ministrstvo prezrlo tudi varnostni vidik, in spominjajo na nedaven primer poskusa ugrabitve avtobusa. Foto: MMC RTV SLO/Sindikat policistov Slovenije/M. M.

Spomnimo, v skupini Arriva Slovenija so po stavki voznikov avtobusov iz leta 2017 odpovedali zaposlitev sindikalistoma Endreju Mesarošu in Nenadu Dakiću. Mesaroš je po 16 mesecih dosegel svojo pravico na sodišču in so ga morali v Arrivi znova vzeti na delo, sodišče pa je presodilo tudi, da so mu posegli v ustavne pravice svobode sindikalnega združevanja, svobode izražanja in pravice do stavke. Dakić pa se je z nekdanjim delodajalcem zunajsodno poravnal. Na ministrstvo smo o novi uredbi naslovili nekaj vprašanj, med drugim tudi, kako komentirajo, da pri Alpetourju Dakića več mesecev po odpovedi niso odjavili iz sistema zavarovanj. Na odgovore še čakamo.

Bo poklicno zavarovanje tudi pogoj za koncesijo?
Volf se tudi sprašuje, ali sodi pod plačevanje prispevkov tudi poklicno zavarovanje, ki so ga vozniki avtobusov kartelno ukinili na podlagi predpisov iz nekdanje Jugoslavije. Spomnimo: vozniki avtobusov pri ljubljanskem LPP-ju so na sodišču dosegli, da mora njihov delodajalec poravnati poklicno zavarovanje voznikom. Zdaj pa se podobne tožbe napovedujejo tudi v drugih podjetjih. Tako pri SVAS-u kot tudi SDPZ-ju že zbirajo tožbe za poklicno zavarovanje pri svojih članih, ni pa še znano, kdaj jih nameravajo vložiti.

Precej slabše pa sindikatom kaže pri panožni kolektivni pogodbi, ki je lani niso podaljšali. Do zdaj veljavna kolektivna pogodba je voznikom avtobusov opredeljevala čas, ki ga preživljajo na postajah med posameznimi vožnjami kot čas razpoložljivosti, ki pa ne šteje v osemurni delovni čas. V praksi tako vozniki avtobusov na delovnem mestu dnevno preživijo več kot 12 ur za izpolnitev osemurnega delovnika. Sindikati so z delodajalci skušali doseči dogovor glede panožne kolektivne pogodbe, a kot poudarjata Volf in Saška Kumer, na delodajalski strani na pogajanjih ni bilo veliko posluha.