Csanyi je ob predstavitvi novega lastnika SKB banke – OTP je banko lani kupil od francoske skupine Societe Generale, četrta največja slovenska banka pa je del skupine OTP od sredine lanskega decembra – povedal, da je bil prihod na slovenski trg "dolgoletna želja" ene večjih bančnih skupin na območju jugovzhodne in vzhodne Evrope.

Želeli že Novo KBM in Abanko
Eden najmočnejših madžarskih gospodarstvenikov je razkril, da so pred leti poskusili z nakupom Nove KBM v privatizacijskem postopku, v igri so bili tudi za nakup Abanke od države, uspeli pa so s SKB banko, ki je po njegovem prepričanju ena boljših bank na trgu.

Tako kot v drugih primerih v regiji, ko so kupili banke od Societe Generale, so tudi v Sloveniji po njegovih besedah dobili dobro banko z dobrim vodstvom in organizacijo. Od podpisa pogodbe o nakupu so, tako Csanyi, v SKB-ju kljub dokončevanju prevzemnih postopkov delali trdo in celo povečali tržni delež.

Trenutno 4. mesto na trgu
Csanyi verjame, da se SKB lahko z organsko rastjo dvigne s trenutnega četrtega mesta na trgu, se pa zanimajo tudi za nakup kakšne druge banke, ko se bo za to pokazala priložnost. Natančnih načrtov, koliko bank v Sloveniji bi radi kupili, nimajo, je pa Csanyi ocenil, da bi na tako majhnem bančnem trgu, kot je slovenski, banka lahko dosegla od 25- do 30-odstotni tržni delež.

V letu 2018 je bil sicer tržni delež SKB-ja po bilančni vsoti osemodstoten, tržni delež NLB-ja kot največje banke v državi pa je dosegel skoraj 23 odstotkov.

Csanyi je zatrdil, da bi bili radi dejavni tako pri poslovanju s podjetji in prebivalstvom. Inovativni pa so tudi pri novih tehnologijah in rešitvah, ki bi jih radi uvedli tudi na slovenskem trgu ter bili pri tem vodilni.

Vlaganje tudi v Emoniko
OTP je po njegovih besedah zelo dejaven tudi pri projektnem financiranju in tako bo tudi v Sloveniji. V povezavi s tem je potrdil, da bo nepremičninsko investicijsko podjetje v okviru skupine vložilo v zasebni del projekta Emonika na območju ljubljanske železniške postaje. Upa, da se bo investicija v projekt, ki je zaradi različnih zapletov neuresničen že več kot desetletje, začela že letos.

Lahko bi vložili tudi v javne infrastrukturne projekte, če se bo za to pokazala priložnost, je dodal Csanyi.

SKB vodita Anita Stojčevska kot glavna izvršna direktorica in Vojka Ravbar kot njena namestnica.

Stojčevska je poudarila, da je skupina OTP strateška lastnica z dolgoročno vizijo razvoja, ki bo banki omogočala uresničevanje strategije na trgu.

SKB je po vključitvi v skupino OTP ohranil ime, spremenil pa je logotip in svoje barve. "Novi lastnik bo banki omogočil stabilnost, dolgoročno rast in uspešno poslovanje," je prepričana.

Celoletnih rezultatov za leto 2019 še ne sme komentirati, je pa ocenila, da bodo zelo dobri, še posebej glede na trenutno obdobje nizkih obrestnih mer in še vedno močno konkurenco na trgu ter zaradi ukrepov Banke Slovenije pri potrošniških in stanovanjskih posojilih.

SKB sicer po besedah Stojčevske pri posojilih dosega okoli 10-odstotni delež, pri stanovanjskih pa skoraj 14-odstotnega. Pri denarnih vlogah je medtem delež okoli devetih odstotkov. Pomemben igralec na trgu je tudi SKB Leasing, kjer je močan igralec tudi OTP.

Cilji banke so, tako Stojčevska, usmerjeni v razvoj zaposlenih, novih kanalov in izboljšanja poslovnih procesov. Strankam želijo ponujati nove in drugačne tehnološke rešitve, tako da bo njihov razvoj stalen v smeri digitalizacije, uvajanja novih tehnologij, izboljšanja uporabniške izkušnje in optimizacije procesov.

Stranke ne bodo občutile
Proces integracije v skupino OTP je imel dva dela. Prvi se je po besedah Stojčevske začel maja lani in končal sredi decembra. Drugi del pa so sprožili po tem datumu, njegov cilj pa je še bolje povezati se s skupino in prilagoditi poslovanje standardom OTP-ja. V banki tako potekajo številni projekti za čim hitrejšo in čim lažjo integracijo v novo skupino, a stranke tega po zagotovilih glavne izvršne direktorice ne bodo občutile.

Cilj banke je, da izboljša kanale elektronskega poslovanja in mobilnega bančništva. Glede velikosti poslovne mreže za zdaj nimajo ambicij povečevanja števila poslovalnic, razmišljajo pa o nadaljnji spremembi modela poslovalnic. Tri so tako že brezgotovinske. "Usmeritev je v digitalno poslovanje, ne v širitev fizične mreže," je strnila Stojčevska.

Po njenih besedah povečujejo tudi število zaposlenih, predvsem pri razvojnih kadrih. "Naš namen ni zmanjševanje števila zaposlenih," je dejala.