Matteo Salvini in Peter Szijjarto. Foto: EPA

Na podpisu pogodbe med madžarskim državnim podjetjem in italijanskima zasebnima družbama Teseco in Seastock sta bila poleg vodstva Furlanije - Julijske krajine (FJK) in tržaške pristaniške uprave prisotna tudi podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini ter madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Nov kompleks bo stal v bližini Žavelj in mejnega prehoda Škofije. Madžarski zunanji minister je že pred tedni dejal, da bo z investicijo tik ob slovensko-italijanski meji in blizu koprskega pristanišča madžarskim podjetjem omogočeno, da odpošljejo blago na morje v 24 urah. Madžarska vlada se je po njegovih besedah za vlaganje v Trst odločila, ker tržaško pristanišče, ki zadnje čase doživlja investicijski in infrastrukturni razmah, vidi kot vstopno točko kitajske nove svilne poti in želi biti zraven pri tem projektu.

Salvini: Več ljudi in več sredstev, da zapečatimo mejo s Slovenijo

Salvini, čigar obisk v Trstu je dvignil veliko prahu, je sklenitev posla pozdravil in dejal, da Italijani odpirajo svoja pristanišča, da bi zagotovili razvoj in blaginjo. "Zapiramo pa pristanišča za prebežnike, ki povzročajo težave."

Prvi mož tržaške pristaniške uprave Zeno D'Agostino je po poročanju Anse pojasnil, da je podpis pogodbe sad prizadevanj, ki so jih v Trstu začeli jeseni 2017, in predstavlja prvo konkretno fazo razvoja tega območja. Po njegovih besedah je vzpostavitev prostocarinskega območja v tržaškem pristanišču sredi 2017 privabila Madžarsko na ta obmejni del, kjer je nekoč delovala žaveljska rafinerija, zdaj pa so namembnost območja spremenili v logistiko in trgovino. Tudi na tem območju bi lahko vzpostavili prostocarinski režim, v okviru madžarske investicije pa bodo izvedli tudi okoljsko sanacijo in posodobitev infrastrukture.

V Luki Koper niso zaskrbljeni
Glede načrtov Madžarske v Trstu so v Luki Koper ta teden za Primorske novice navedli, da jih ne poznajo, zato jih ne morejo komentirati. Dodali pa so, da Madžarska ostaja eden najpomembnejših tujih trgov Luke Koper, s katerim jih povezujejo dolgoletne poslovne vezi. "Madžarski logisti poslujejo že danes z več pristanišči v regiji, zato omenjene investicije v Trstu ne vidimo kot grožnjo," so pojasnili v Luki Koper. Ta je po pretovoru za madžarski trg trenutno drugo največje pristanišče, takoj za romunsko Constanzo, pri zabojnikih pa celo najpomembnejše. Za madžarska podjetja so lani opravili skoraj dva milijona ton pretovora.

V Luki Koper so sicer že spomladi ob napovedi kitajskega interesa za tržaško pristanišče poudarili, da je v severnem Jadranu priložnosti za rast prometa v pristaniščih še veliko, zato podpirajo razvojne projekte vseh pristanišč v regiji, ki se vsa spopadajo z nekaterimi infrastrukturnimi omejitvami oz. nezadostnimi zalednimi železniškimi povezavami. Foto: Radio Koper

Prevladujoče tržne deleže za madžarske stranke ima koprsko pristanišče tudi pri sipkih tovorih in avtomobilih. Z Madžarsko je povezana z rednimi dnevnimi železniškimi povezavami, med drugim ima 21 tedenskih vlakov do dveh intermodalnih terminalov v Budimpešti.

Tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes ne vidi razlogov za skrb. "Trst se razvija, tako kot se Koper. V vsakem primeru je iz Trsta za Madžarsko po železnici ceneje čez Slovenijo kot čez Italijo in Avstrijo, saj je tudi dvakrat manjša razdalja. In Slovenske železnice že zdaj kar nekaj blaga iz Trsta vozimo čez Slovenijo," je dejal za Primorske novice.

Madžari v Trst po zavrnitvi Slovenije
Kot je znano, se je Madžarska v času vlade pod vodstvom Mira Cerarja pogajala s slovenskimi predstavniki glede sodelovanja v vlogi zaledne države partnerice pri projektu gradnje drugega tira železniške povezave Divača–Koper, h kateremu naj bi prispevala 200 milijonov evrov.
A v nekaterih političnih krogih to ni naletelo na odobravanje in tudi nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je tudi razkrila vsebino takratnega dogovarjanja med Slovenijo in Madžarsko, ves čas poudarja, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama.

Nenaklonjenost Madžarski je že konec lanskega leta prepoznal madžarski premier Viktor Orban in novembra napovedal, da bodo usmerili iskanje priložnosti tik za mejo.
Dodatno spodbudo temu je dal podpis dogovora med Italijo in Kitajsko glede sodelovanja zahodne slovenske sosede pri pobudi Pas in pot oz. t. i. novodobni svilni poti, pri čemer naj bi bilo tržaško pristanišče ena od vstopnih poti za trgovinske tokove med Kitajsko in Evropo.

Zgodba o madžarsko-slovenskem dogovarjanju glede 2. tira