Medji se vladne ocene o potrebni vsoti za dokapitalizacijo bank zdijo ustrezne. Foto: BoBo
Medji se vladne ocene o potrebni vsoti za dokapitalizacijo bank zdijo ustrezne. Foto: BoBo

Čeprav je OECD ta teden podvomil o oceni vlade, da bo sveža milijarda evrov zadostovala za tri največje slovenske banke, je Medja v intervjuju za Reuters vladne ocene potrdil. Medja prav tako dvomi, da bo NLB lahko na prodaj še letos: "Ne verjamem, da bi kupca za banko lahko našli še letos. Ampak če banko dokapitaliziramo in prestrukturiramo tako, kot smo si zastavili, bi bila prodaja mogoča prihodnje leto."
Predsednik uprave NLB-ja je ob tem znova ponovil, da bo največja slovenska banka letos potrebovala še 375 milijonov evrov dodatnega kapitala - kljub lanski 400-milijonski dokapitalizaciji. A hkrati ni izključil možnosti, da bi se ta vsota lahko še povečala, če se bodo povečale zahteve po kapitalski ustreznosti bank.
Kolikšna luknja bo nastala letos?
Nova vlada je sicer napovedala nadaljevanje projekta slabe banke in z njim povezane prodaje bank, v katerih pa bi država še vedno ohranila 25-odstotni lastniški delež. Medja je ob tem opomnil, da bo država nekoč NLB morala ponuditi v celoti, saj tuji vlagatelji ne bodo privolili v nakup banke, v katerem ima država še vedno odločujoč delež.
Dotaknil se je tudi slabih posojil banke. Po njegovem mnenju naj bi se ta izravnala letos, ali bo letošnja izguba banke manjša od lanske 273-milijonske, pa ni želel reči. Pred poletjem Medja pričakuje tudi nove stresne teste bank.
Slovenske banke se sicer šibijo pod težo sedmih milijard evrov slabih posojil, kar predstavlja okoli petino slovenskega BDP-ja. Država pa se bo morala letos tako dodatno zadolžiti še za tri milijarde evrov, da bo lahko poplačala dospele dolgove, dokapitalizirala banke in pokrila proračunski primanjkljaj.