Mercator prehaja pod okrilje Fortenove. Foto: BoBo
Mercator prehaja pod okrilje Fortenove. Foto: BoBo

Mercator je od Fortenove in Agrokorja prejel obvestilo, da sta hrvaški podjetji v četrtek sklenili sporazum o prenosu 4.237.376 delnic Mercatorja, ki predstavljajo 69,57 odstotka osnovnega kapitala trgovca, z Agrokorja na Fortenovo. Prenos je bil opravljen danes, s tem pa se je delež glasovalnih pravic Fortenove v Mercatorju povečal z 18,53 odstotka na 88,10 odstotka. Ob tem je Mercator še lastnik 42.192 lastnih delnic.

Začetek nove dobe

V vodstvu največjega slovenskega trgovca Mercator in regijske mešane skupine Fortenova prenos delnic Mercatorja s propadlega Agrokorja na Fortenovo vidijo kot začetek nove dobe in priložnost za razvoj vseh deležnikov. Sedež Mercatorja po zagotovilih vodilnih ostaja v Sloveniji, odpuščanj pa ne načrtujejo. Vidijo celo priložnosti za nove zaposlitve.

Po besedah prvega moža Fortenova Grupe, novega 88-odstotnega lastnika Mercatorja, Fabrisa Peruška so v družbi odločeni, da bodo najboljši lastnik, ki jih je Mercator kadar koli imel. Pri tem je spomnil na vse lastniške težave, ki jih je slovenski trgovec imel v obdobju od zadnje finančne in gospodarske krize. Po Peruškovih besedah gre za konec dolgega težkega obdobja. Tudi sam prenos lastništva z Agrokorja na Fortenovo se je izkazal za "dolg in zapleten ter na trenutke celo nekoliko boleč postopek".

Ob tem je povedal, da so pridobili vsa potrebna soglasja regulatorjev, tudi soglasje slovenskega gospodarskega ministrstva za pridobitev večinskega lastništva v Mercatorju. Kot ključen korak pa je izpostavil refinanciranje na podlagi razširitve obstoječega finančnega dogovora med ameriškim skladom HPS in rusko banko VTB.

Posojilo Mercatorju v vrednosti 385 milijonov

Fortenova je tako Mercatorju posodila 385 milijonov evrov, s katerimi je slovenski trgovec refinanciral svoje nadrejene obveznosti do 55 bank upnic in sredstva uporabil za namene financiranja obratnega kapitala. Fortenova je medtem za financiranje posojila Mercatorju izdala obveznice v znesku 385 milijonov evrov, katerih kupca sta HPS Partners in VTB Europe.

Kot pomembno dejstvo za izvedbo refinanciranja je poudaril tudi nedavno uspešno prodajo enote zmrznjene hrane, v kateri sta Ledo in Frikom ter nekaj manjših povezanih družb, britanski skupini Nomad Foods. Vrednost transakcije je 615 milijonov evrov, dokončana naj bi bila v tretjem četrtletju letos.

Zdaj sta Mercator in Fortenova, tako Peruško, prišla do točke, ko lahko govorijo o skupnih priložnostih. "Dejansko gre za nov začetek, ki odpira številne nove priložnosti in obete," je povedal.

Z vključitvijo približno 20.000 zaposlenih pri Mercatorju v skupino Fortenova bo skupaj v njej zaposlenih več kot 50.000 ljudi in bo tako največji delodajalec v regiji. Skupina bo imela skupni trg s 17,5 milijona evrov prebivalcev, trgovskih poslovalnic Mercatorja in Konzuma pa bo skoraj 2500. Skupni prihodki skupine bodo okoli pet milijard evrov. "Mercator se pridružuje družini odličnih podjetij," je dejal Peruško. Vključitev slovenskega trgovca vidi tudi kot odlično priložnost za vse slovenske dobavitelje.

Prvi mož Mercatorja Tomislav Čizmić. Foto: BoBo
Prvi mož Mercatorja Tomislav Čizmić. Foto: BoBo

Čizmić: Pripravljeni smo na prihodnost

Prvi mož Mercatorja Tomislav Čizmić je medtem povedal, da je družba uspešno podjetje in platforma, ki povezuje zaposlene, kupce in dobavitelje. Kot poudarjajo v družbi, so v treh letih bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) zvišali z 62,4 milijona evrov na 172,5 milijona evrov. Razmerje med neto dolgom in normaliziranim EBITDA se je znižalo s 14 na pet. Zadolženost so prepolovili in prenovili več kot polovico prodajnih površin. "Končali smo finančno in poslovno prestrukturiranje in smo pripravljeni na prihodnost," je dejal Čizmić.

Ena ključnih investicij za prihodnji razvoj je na področju logistike. Še letos bodo v Mercatorju tako po napovedih vložili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za novi logistično-distribucijski center na križišču Kajuhove ulice in Letališke ceste v Ljubljani. Dnevna zmogljivost centra bo 1700 ton blaga, v njem bo zaposlenih 450 ljudi.

Mercator ima več kot 3000 dobaviteljev, lokalni in regionalni dobavitelji pa zaležejo za 70 odstotkov nabav, kar pomeni okoli 1,2 milijarde evrov letno. Po Čizmićevih besedah se v Mercatorju zavedajo, kaj pomenijo za prihodnji razvoj kmetijstva in živilskopredelovalne industrije v Sloveniji in tudi v regiji. Vključitev v skupino Fortenova vidi kot priložnost za slovenske dobavitelje in njihove blagovne znamke.

Je pa Čizmić pripomnil, da imajo glavno besedo pri tem kupci. "Odnose z dobavitelji najbolj regulira trg," je bil jasen. Ob tem pa je zagotovil, da bodo še naprej negovali odnose z dobavitelji, saj je njihova strategija ponujati lokalne izdelke "po najbolj ugodni ceni".

Lokalna oz. regionalna usmerjenost skupine

Peruško ga je dopolnil, da je celotna skupina usmerjena zelo lokalno oz. regionalno. "Če imajo dobavitelji inovativne izdelke, je Fortenova kanal, skozi katerega najučinkoviteje pridejo do kupcev," je prepričan.

Na vprašanje, ali sedež Mercatorja ostaja v Sloveniji, je Peruško odgovoril pritrdilno. Glede nadaljnje organizacije skupine pa je povedal, da bo ta prilagojena potrebam trga, tako da bo Fortenova konkurenčna.

Na Hrvaškem in v Sloveniji je skupina že največji trgovec, nekaj prostora za rast Peruško vidi še v južni slovenski sosedi. V Bosni in Hercegovini načrtujejo integracijo Mercatorja in Konzuma in s tem nadaljnjo rast. To načrtujejo tudi v Srbiji, kjer trg še ni konsolidiran.

Na vprašanje glede morebitnih odpuščanj ob sinergijah med hrvaškim Konzumom in Mercatorjem je Čizmić povedal, da teh ne načrtujejo. Mercator dobiva močnega lastnika, ki bo lahko podprl razvoj in strateške investicije družbe, to pa bo pripomoglo k odpiranju delovnih mest, ne zapiranju, je dodal. Peruško ga je dopolnil, da je Fortenova po finančnem in poslovnem prestrukturiranju ter lastniški konsolidaciji v zadnjih letih zdaj zaželen delodajalec in partner, ne več "težavni otrok" regije.

Počivalšek: Prenos Mercatorja na Fortenovo v interesu države

Na prenos Mercatorjevih delnic se je odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zapisal je, da ga veseli, da je Mercator po nekaj turbulentnih letih dobil lastnika in poslovno okolje, v katerem bo lahko nemoteno opravljal svojo dejavnost in ki mu zagotavlja nadaljnji obstoj in razvoj. "To je v interesu vseh zaposlenih, slovenskih dobaviteljev, potrošnikov in države sploh," je poudaril.

Gospodarskega ministra Zdravka Počivalška veseli, da je Mercator po nekaj turbulentnih letih dobil lastnika in poslovno okolje, v katerem bo lahko nemoteno opravljal svojo dejavnost in ki mu zagotavlja nadaljnji obstoj in razvoj. Foto: BoBo/Borut Živulović
Gospodarskega ministra Zdravka Počivalška veseli, da je Mercator po nekaj turbulentnih letih dobil lastnika in poslovno okolje, v katerem bo lahko nemoteno opravljal svojo dejavnost in ki mu zagotavlja nadaljnji obstoj in razvoj. Foto: BoBo/Borut Živulović

Počivalšek, ki poudarja sistemski pomen slovenskega trgovca, v preteklosti pa je glede prenosa izražal nekaj zadržkov predvsem zaradi prihodnjega statusa slovenskih dobaviteljev, je tako pozdravil prenos Mercatorja s finančno nasedlega Agrokorja na Fortenovo. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, iz zadnjega poročila izrednega člana uprave Mercatorja Gregorja Planteua izhaja, da je Fortenova slovenskim dobaviteljem ponudila sodelovanje na dolgi rok in jim s tem zagotovila prostor na Mercatorjevih policah. "Za varno prihodnost slovenskih dobaviteljev, več kot 10 tisoč zaposlenih in njihovih družin smo si ne nazadnje z zaščito Mercatorja tudi prizadevali," je poudaril.

Ko bo vlada ugotovila, da so zaključeni vsi postopki zaradi insolventnosti dosedanjega večinskega družbenika in Mercator ni nikakor več povezan z Agrokorjem ali z njim povezanimi osebami, bo predlagala razrešitev izrednega člana uprave Mercatorja. "Ta pogoj je namreč nujen, da ne pride do finančnega izčrpavanja družbe, ki je in bo za Slovenijo ostala sistemskega pomena," je še poudaril Počivalšek.

Mercatorjeve delnice so bile edino vredno Agrokorjevo premoženje

S prenosom delnic Mercatorja na Fortenovo se končuje večletna zgodba o lastniški usodi Mercatorja po insolventnosti Agrokorja, ki je nato pristal v postopku izredne uprave, po doseženi poravnavi z upniki pa je na njegovem pogorišču nastala skupina Fortenova. Edino vredno Agrokorjevo premoženje so bile delnice Mercatorja. Za njihov prenos na Fortenovo je bilo treba premagati kar nekaj ovir. Poleg pridobitve soglasja Evropske komisije je bilo med glavnimi vprašanje Mercatorjevih obveznosti do bank upnic, v zgodbo pa se je z zasegom delnic vpletla tudi Agencija za varstvo konkurence.

Potem ko je vrhovno sodišče julija lani presodilo, da je treba delnice Agrokorju takoj vrniti, so stekli preostali postopki za prenos. Zadnji korak je bil narejen pred tedni, ko je skupščina Fortenove odobrila soglasje za razširitev obstoječega finančnega dogovora med ameriškim skladom HPS in rusko banko VTB v znesku do največ 390 milijonov evrov, ki jih je Fortenova posodila Mercatorju za refinanciranje njegovega dolga.

V Mercatorju so pozneje pojasnili, da so bili z današnjim dnem izpolnjeni vsi odložni pogoji za izvedbo refinanciranja z omenjenim posojilom. S črpanjem posojila v znesku 385 milijonov evrov je Mercator refinanciral svoje nadrejene obveznosti in sredstva uporabil za namene financiranja obratnega kapitala. Fortenova je medtem za financiranje posojila Mercatorju izdala obveznice v znesku 385 milijonov evrov, katerih kupca sta omenjena HPS Partners in VTB Europe.

S tem ko je Mercator pri bankah poravnal večino svojih dolgov, soglasje bank upnic za prenos na Fortenovo ni bilo več potrebno. Obenem so bile delnice, ki jih je imela v Mercatorju ruska banka Sberbank in so predstavljale 18,53 odstotka delnic trgovca, prenesene na Fortenovo. Lastniški delež Sberbanka v Fortenovi se je po drugi strani povečal na 44 odstotkov. Ruska banka je tudi največji lastnik Fortenove, ob tem pa so veliki lastniki še Ameriški sklad Kinghthead Capital Management, ki ima 24,9 odstotka v obveznicah, hrvaške finančne ustanove z okoli 15-odstotnim deležem, prav tako ruska banka VTB s 7,5 odstotka delnic in hrvaški PPD s 6,4 odstotka. Nekaj manj kot pet odstotkov imajo v lasti dobavitelji.