Po znižanju napovedi o letošnji gospodarski rasti za 0,3 odstotne točke na 0,6 odstotka, je morebiten rebalans (poleg premierja Boruta Pahorja) potrdil tudi minister za finance Franc Križanič. Na ministrstvu bodo preverili, ali so bili javnofinančni prihodki v letošnjem prvem četrtletju v okviru pričakovanih. "Če se ti dve napovedi ujemata, potem bomo predlagali rebalans," je dodal.

Cilj: Proračunske odhodke zmanjšati za 50 do 100 milijonov
Proračunske odhodke bi lahko znižali za 50 do 100 milijonov evrov, razporejeno po večini ministrstev, ki bodo zato morala zamakniti nekatere projekte. Če se bo vlada odločila za rebalans, ga bo pripravila do junija, je napovedal.

Križanič sicer Umarjevo pomladansko napoved Umarja označuje za pričakovano. Nižjo gospodarsko rast od napovedane pa gre po njegovem pripisati slabim razmeram v gradbeništvu. "Vendar pa se tudi tu obeta premik v pozitivno smer - deloma zaradi izvozne preusmeritve panoge, deloma pa zaradi pospešitve podeljevanja gradbenih dovoljenj in dokončanja nekaterih infrastrukturnih projektov", pravi Križanič.

Sprejem zakona o umeščanju linijskih infrastrukturnih objektov v prostor pa bo omogočil pospešeno končevanje del na železniškem križu, tretji in četrti razvojni osi ter pri energetiki, dodaja.

Prihodnost vendarle bolj optimistična?
O v četrtek objavljenem aprilskem poročilu največje svetovne bonitetne hiše Dun&Bradstreet (D&B), ki navaja, da je slovensko gospodarstvo na srednji rok ranljivo, pa je Križanič dejal, da je bilo narejeno na osnovi statističnih podatkov za lani, "ko smo bili kot izvozno gospodarstvo seveda prizadeti". Možnosti za znižanje bonitetne ocene sicer obstajajo, a imamo tudi nekaj uspehov, med njimi je izpostavil ponovno usmerjanje v izvoz, dvig kakovosti ter stabilno okolje.