Prizor z nedavnega protesta poštnih delavcev. Foto: BoBo

Sindikat poštnih delavcev ter Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije sta napovedala stavko zaposlenih Pošte Slovenije in IPPS-ja (Invalidsko poštno podjetje Slovenije). Kot je povedala predstavnica Sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kumer, je glavna težava v pomanjkanju kadrov, posledično pa prihaja do velike obremenjenosti poštarjev, ki praviloma delajo več kot osem ur dnevno. "Na letni ravni to pomeni kar 133.000 ur viška, kolikor je znašala lanska številka," je opozorila Kumrova in dodala, da zaposleni ne pristajajo več na prepričevanje, da je treba še malo potrpeti in stisniti, pač pa od vodstva zahtevajo, da zagotovi zadostno število zaposlenih.

Dogovor propadel zaradi preobremenjenosti

Po zavrnitvi podpisa dogovora stavka na Pošti Slovenije vse bližje

Sindikata in vodstvo družbe so imeli sicer pripravljen predlog dogovora, ki bi med drugim zajemal višji regres, uskladitev plač, višja povračila stroškov prevoza ter dodatke za mentorstvo in rezerve, a je članstvo sindikatov konec januarja ta dogovor zavrnilo. Ocenilo je namreč, da bi dogovor sicer prinesel določene pozitivne učinke, ki bi se vsem zaposlenim poznali v denarnici, ne pa tudi rešitve za ključno težavo ‒ preobremenjenost.

Po besedah Kumerjeve so se po zavrnjenem dogovoru konec januarja na sindikatu odločili poslovodstvu Pošte poslati stavkovne zahteve, te pa v prvi vrsti povezane s pogoji dela, šele nato z večjimi plačami in drugimi materialnimi zahtevami. Sicer pa je po besedah Kumrove na sindikalni strani interes, da do dogovora pride še pred stavko.

Višje plače bi prinesle še večji pritisk

Predsednik manjšega Sindikata poštnih delavcev, ki se je za stavko odločil že prejšnji teden, Saša Gržinič je dodal, da so njihove plače res nizke, vendar so zahteve lastnika družbe, torej države, po načrtovanem donosu takšne, da bi v v primeru zgolj njihovega zvišanja bila obremenitev zaposlenih ter pritisk na njih še večji, to pa bi vodilo v še več bolniških odsotnosti in odpovedi.

"Zato je naša glavna zahteva, da pride do znižanja obremenitev zaposlenih ter da se vzpostavi sistem, ki bo vzdržen," je dejal Gržinič. Prav zato, ker pogajanja o tem na Pošti potekajo že mesece, v omenjenem sindikatu pravijo, da je še vedno možnost hitrega dogovora, saj so stališča znana že dolgo in ni česa skrivati. Če pa bo do stavke prišlo, bodo stavkali delavci v prometu, ki predstavljajo okoli dve tretjini oziroma okoli 4000 od vseh zaposlenih v družbi.

Vodstvo vsem zahtevam ni moglo ustreči

Tudi vodja pogajalske skupine s strani poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf je potrdila, da pogajanja doslej niso obrodila sadov, saj delodajalska stran vsem zahtevam sindikatov ni mogla ustreči. Ker sta sindikata predlog dogovora zavrnila, so zdaj prejeli napoved stavke. Kljub temu s pogajanji nadaljujejo, Lebe Grajfova pa jih je ocenila kot zelo intenzivne.

"Naša osnovna usmeritev je, da zbližamo stališča tako, da bomo lahko sklenili dogovor. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da do stavke ne pride," je dejala svetovalka uprave in dodala, da pogajanja tečejo tako o izboljšanju materialnega položaja zaposlenih kot tudi o izboljšanju delovnih pogojev, podrobnosti pa zaradi teka pogajanj za zdaj ni razkrila.

Glede zahteve po povečanju števila poštarjev je dejala, da so se lani srečevali z zelo velikimi težavami na trgu dela in kljub več razpisom niso uspeli privabiti zadostnega števila zaposlenih.
V primeru, da bi do stavke prišlo, Lebe Grajfova pravi, da bo potrebno slediti zakonu o stavki in zakonu o poštnih storitvah. Slednji poštne delavce v nekaterih primerih omejuje, saj mora družba zagotoviti minimalni standard, torej dostavo poštnih pošiljk. Sicer pa naj bi po njenih besedah s sindikatoma dogovarjali, da bi poštni promet tudi v primeru stavke potekal čim manj moteno.

19. februarja stavka poštarjev
Zaposleni na Pošti Slovenije napovedali stavko
Poštarji bodo stavkali