V krizi je tudi nemška avtomobilska industrija. Foto: Reuters
V krizi je tudi nemška avtomobilska industrija. Foto: Reuters

Razlog so nujne spremembe, s katerimi so odlašala, vanje pa so jih zdaj prisilili manjše povpraševanje, visoke cene energije, nižji dobički, zastarela struktura odločanja in zlasti – po zvišanju temeljnih obrestnih mer – draga posojila.

Če je bilo leto 2022 odlično za prodajo hladilnikov, pralnih strojev in drugih gospodinjskih aparatov, so se smernice lani obrnile. Zato namerava družinsko podjetje Miele število zaposlenih zmanjšati za 2700, Boschev BSH, ki ima tovarno tudi v Sloveniji, pa do konca leta 2027 za 3500, od tega 450 v upravi.

Zakaj zdaj? Ker prej ni bilo treba. V preteklih letih so zaradi nizkih obresti podjetja dobila praktično zastonj posojila, država je sofinancirala plače v pandemiji, povpraševanje po koronavirusu je bilo močno. Zdaj so časi drugačni. Zaznamujejo jih ostra konkurenca iz tujine, visoke domače cene energije, več stroškov za plače in vdor umetne inteligence.

Kemijski velikan BASF s sedežem v Ludwigshafnu mora po besedah šefa Martina Brudermüllerja "nujno sprejeti odločne in globoke ukrepe za zagotavljanje nadaljnje konkurenčnosti". To pomeni tudi rezanje 2600 delovnih mest.

Farmacevt Bayer postavlja nove procese odločanja, zato bo krčil srednji menedžment. Avtomobilski dobavitelj ZF bi lahko odpustil celo 12.000 ljudi. Prehod na električne avtomobile zmanjšuje potrebo po zaposlenih tudi za polovico, niti inženirji ali razvojniki pred spremembami niso zaščiteni. Vedno večja je vrzel med kvalifikacijami zaposlenih in potrebo po novih znanjih.

Brezposelnost v Nemčiji znaša 6,1 % in se bo letos povečala.