Rudnik je nekoč Jugoslavijo zalagal z uranom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Rudnik je nekoč Jugoslavijo zalagal z uranom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ostala je še poslovna stavba rudnika v zapiranju. Foto: BoBo

V zadnjih šestih letih, ko bi moral biti rudnik urana Žirovski vrh že zdavnaj zaprt, je država vanj zmetala okoli pet milijonov evrov, je izračunal prvi nadzornik rudnika. "Skoraj vsi prihodki rudnika so dotacija države, to je dobrih 800 tisoč evrov letno. Namenjeni so seveda za plače, monitoring, in predvidene ukrepe," je dejal Darjan Petrič, predsednik nadzornega sveta rudnika.
Država je za zaprtje rudnika pri Evropski investicijski banki (EIB) najela 20 milijonov evrov posojila. In ker rudnik še vedno ni zaprt, smo finančno ministrstvo vprašali, kje je denar. Odgovorili so, da je bil denar zaupan okoljskemu ministrstvu in da naj tam pojasnijo, koliko so nakazali upravičencu, torej rudniku.

Na okoljskem ministrstvu odgovarjajo: "Ta denar je prišel v proračun Republike Slovenije in je bil pač namenjen zaprtje in za izvedbo vseh ukrepov rudnika Žirovski Vrh." Tako je dejala Tanja Bolte, direktorica direktorata na ministrstvu.
Torej je ta denar prišel v rudnik? "Tega ne morem potrditi," je odgovorila.
Ne le, da nihče ne more pojasniti, kam je šel ta denar, predsednik nadzornega sveta rudnika sploh ni vedel, da je država za zaprtje najela posojilo.
"Res se ne spomnim, da bi to informacijo dobili," je povedal Petrič. In dodal, če bi teh 20 milijonov res prišlo v rudnik, bi ga lahko že zdavnaj zaprli. Tako pa morajo prositi za vsak evro. "Še vedno v bistvu po kapljicah kaplja tisti denar in pravzaprav ne moremo vseh ukrepov izvesti," je povedal prvi nadzornik.
Na ministrstvu sicer načrtujejo, da bodo rudnik dokončno zaprli prihodnje leto. A kljub vsem porabljenim milijonom očitno nimajo dovolj, vodstvo rudnika, ki pred kamero ni želelo, od države pričakuje še milijon evrov.
"Ocena je, da v letu 2019 potrebujemo še 1,1 milijona, da se plačajo nadomestila, da se izvedejo vsa varnostna poročila, kot je treba po zakonodaji, da se izvede dodaten monitoring," je naštela Boltetova.
Ob tej lahkomiselni porabi denarja se odpira vprašanje, komu je v interesu, da rudnik še ni zaprt. Vsi pristojni strinjajo, da bi bilo rudnik smotrno čim prej zapreti, a zaprtje se iz leta v leto izmika. S tem pa izginja tudi davkoplačevalski denar; država je v 16 letih rudniku plačala že 60 milijonov evrov.