V NLB-ju je sistem spremljanja izpolnjevanja pogodbenih zavez iz posojilnih pogodb še vedno precej luknjičast. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
V NLB-ju je sistem spremljanja izpolnjevanja pogodbenih zavez iz posojilnih pogodb še vedno precej luknjičast. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
false
Računsko sodišče je NLB-ju izdalo več priporočil. Foto: BoBo
Sporno prenašanje slabih posojil na DUTB

NLB je v navedenem obdobju uvedel več ukrepov, s katerimi je zagotovil boljše obvladovanje tveganj pri podeljevanju posojil - med drugim je vzpostavil mehanizem za zgodnje opozarjanje na povečano tveganje in sezname strank, ki jih spremlja in obravnava, še preden pride do morebitnega neplačila.

Kljub ukrepom pa v banki ne spremljajo dovolj dobro sproti, ali stranke izpolnjujejo pogodbene zaveze, kar "kaže na potrebo po kontinuiranem razvoju procesov in uvajanju samodejnih postopkov ter nadzornih funkcij".

Računsko sodišče je ugotovilo tudi več nesmotrnosti, ki so se nanašale na uvrstitev strank na seznam za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tako na seznam niso bile uvrščene vse stranke, ki bi morale biti, način izbora za prenos terjatev na DUTB je bil brez jasnih, vnaprej določenih meril, prav tako pa ni razvidno, kdo je bil odgovoren za sprejemanje odločitev o prenosu terjatev. Vse podrobnosti postopka prenosa terjatev na DUTB so sicer označene kot poslovna skrivnost ali kot bančna tajnost.

Brez odgovornosti pri prenosu slabih posojil
Skupina NLB je imela konec leta 2013 za 2,7 milijarde evrov nedonosnih terjatev oz. 25,6 odstotka posojilnega portfelja. Do konca leta se je ta delež zmanjšal na 19,3 odstotka, oz. za 1,8 milijarde evrov, kjer pa je večji del odpadel na prenos na DUTB. Delež je še vedno tudi globoko pod evropskim povprečjem 5,7 odstotka. NLB na strateški ravni tudi ni določil končnega ciljnega obsega slabih posojil in kdaj naj bi ta cilj dosegel. Slaba novica je tudi, da se povečuje delež odpisanih terjatev.

Letu 2015 je NLB sprejel strategijo zmanjševanja obsega nedonosnih terjatev s cilji in ukrepi, a cilji niso bili v celoti določljivi (zaradi sprememb metodologije podatki niso primerljivi), za ukrepe niso bili določeni kazalniki, ki bi omogočali usmerjanje in spremljanje ukrepov, poleg tega cilji niso bili določeni za vse ukrepe, zato ni mogoče podati ocene uspešnosti izvedenih ukrepov. Brez posebej opredeljenih meril ocenjevanja doseganja ciljev je banka tudi na področju zmanjševanja stroškov, pri čemer pri svetovalnih, odvetniških in prevajalskih storitvah sploh nimajo opredeljenih ciljev, koliko želijo privarčevati.

Ne pazijo dovolj dobro, kako in s kom sklepajo pogodbe
Računsko sodišče je več nesmotrnosti ugotovilo tudi pri upravljanju pogodb, in sicer NLB pri povpraševanju po kompleksnejših storitvah potencialnim ponudnikom ni posredoval splošnih pogojev, pod katerimi bo sklenil pogodbo, standardne pogodbene sankcije na ravni skupine niso opredeljene, metodologija za vodenje prihrankov se ni v celoti izvajala, sistem za ocenjevanje kakovosti in tveganosti dobaviteljev pa je vzpostavljen, vendar banka ni ocenila vseh dobaviteljev.

Nesmotrnosti so bile tudi pri postopku izbire zunanjih izvajalcev za izvedbo storitev pregleda in preiskave slabih naložb NLB-ja. Tako banka ni vnaprej opredelila vseh zahtev glede načina poslovanja, v poznejši fazi nepričakovano razširjen obseg storitev pa je od sklenitve pogodbe odvrnil najboljšega ponudnika. Poleg tega od ponudnikov niso zahtevali ustreznih zagotovil, da so predložene reference verodostojne.

Računsko sodišče je NLB-ju tako podalo več priporočil za uspešnejše obvladovanje tveganj na področju upravljanja nedonosnih terjatev in upravljanja pogodb.

Sporno prenašanje slabih posojil na DUTB