V NLB-ju so se po besedah predsednika uprave Blaža Brodnjaka s pandemičnimi razmerami zelo dobro spopadli. Foto: BoBo
V NLB-ju so se po besedah predsednika uprave Blaža Brodnjaka s pandemičnimi razmerami zelo dobro spopadli. Foto: BoBo

NLB je rezultate poslovanja v lanskem letu objavil že prejšnji teden. Njegova celotna skupina je ustvarila 268,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 38,9 odstotka več kot leta 2019. Prihodki skupine so se ob tem zmanjšali za dva odstotka, na 504,5 milijona evrov.

Na rezultate močno vplival prevzem srbske Komercijalne banke

Tega je največja slovenska banka zaključila tik pred koncem lanskega leta. Brez njega bi se dobiček NLB-ja ustavil pri 141,3 milijona evrov, je na predstavitvi poslovnih rezultatov povedal član uprave Andreas Burkhard. Ob prevzemu srbske banke je bilo namreč pripoznano negativno dobro ime v vredosti 137 milijonov evrov ter oblikovanih za 9,4 milijona evrov rezervacij za pričakovane kreditne izgube njene skupine.

"Rezultati poslovanja v covidnem letu so zelo solidni," je dejal Burkhard. Brodnjak pa je dodal, da so se s pandemičnimi razmerami zelo dobro spopadli, ob doseženem v letu 2020 pa je ponosen in vesel.

NLB podpisal pogodbo za nakup Komercijalne banke, kupnina 387 milijonov evrov

Spomnil je, da so s prevzemom Komercijalne banke samo v Srbiji dobili dodatnih skoraj en milijon komitentov. "S tem se uvrščamo med prve tri na največjem trgu v regiji," je dejal in dodal, da zdaj tržni delež skupine NLB v Srbiji, ki pred tem ni dosegal niti dveh odstotkov, presega 12 odstotkov.

NLB je pogodbo o nakupu Komercijalne banke s srbsko vlado podpisal februarja lani, za 83,23-odstotni delež pa je vključno z natečenimi obrestmi odštel 394,7 milijona evrov. Brodnjak je danes dejal, da nameravajo v kratkem odkupiti še preostale delnice ter prevzeti popoln nadzor nad banko. Namero za prevzem so že objavili.

NLB po prevzemu Komercijalne banke računa na močne sinergijske učinke, član uprave Archibald Kremser jih je ocenil na več kot 20 milijonov evrov v obdobju po letu 2023. Stroške vključitve srbske banke v skupino je ocenil na 31 milijonov evrov, pri čemer imajo veliko vlogo stroški na področju integracije sistemov informacijske tehnologije. Brdonjak je prevzem Komercijalne banke označil za pomemben mejnik v strategiji skupine NLB, ki ga zasledujejo že nekaj let – to je postati ena vodilnih finančnih institucij na območju jugovzhodne Evrope. Na vseh šestih trgih, kjer je navzoč, želi biti med največjimi tremi igralci na trgu, je dejal in omenil predvsem ambiciozne načrte na področju digitalizacije, da bi lahko svojim komitentom ponudili še boljšo uporabniško izkušnjo.

"Delničarjem smo sposobni izplačati 92,2 milijona evrov dividend"

Medtem ko NLB lani tako kot druge banke v skladu z navodili Banke Slovenije ni smel izplačevati dividend, je Brodnjak danes dejal, da si želijo delničarjem izplačati 70 odstotkov lanskega dobička. "Od dobička za leto 2020 smo sposobni izplačati 92,2 milijona evrov dividend," je dejal in spomnil, da potrebujejo soglasje regulatorja. Od tega za izplačilo dividend v skupni vrednosti 25 milijonov evrov že imajo dovoljenje Evropske centralne banke.

NLB po nakupu Komercijalne banke v letu 2022 pričakuje dodatnih 30 odstotkov prihodkov na delnico in na srednji rok naj bi se izplačila dividend gibala okoli 100 milijonov evrov letno. "V prihodnjih treh letih res želimo izplačati več kot 300 milijonov evrov, kar pomeni vsaj pet evrov na delnico," je dejal Brodnjak. To se mu zdi zelo konkretna vrednost za investitorje.
Količnik kapitalske ustreznosti skupine je robusten in znaša 16,6 odstotka, njena bilančna vsota pa se je konec lanskega leta oblikovala pri 19,6 milijarde evrov. Skupina je lani oblikovala za skupaj 71,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij, predvsem zaradi covida-19.

NLB namesto ohranitve Vite raje v nakup srbske banke

V času epidemije za 2,4 milijarde evrov odlogov posojil in 493,6 milijona evrov moratorijev

Burkhard je še povedal, da je skupina NLB v času epidemije covida-19 odobrila podjetjem in fizičnim osebam za 2,4 milijarde evrov odlogov odplačevanja posojil, od katerih jih je več kot štiri petine do konca zadnjega četrtletja 2020 že poteklo. V Sloveniji je bilo do konca leta 2020 odobrenih še za 493,6 milijona evrov moratorijev, od tega je še neporavnanih 338,1 milijona evrov. To pomeni manj kot pet odstotkov celotnega portfelja.