Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Surovin dobimo ravno toliko, da ni treba ustaviti proizvodnje in da lahko zadovoljimo potrebe svojih kupcev. Težave so na vseh področjih, od termoizolacije oziroma bitumna do hidroizolacije," pove Gregor Krajnik, komercialni direktor Fragmata TIM, vodilnega ponudnika širokega proizvodnega programa termoizolacij, hidroizolacij, ploskovnega ogrevanja in embalaže.

Če je bila surovina za proizvodnjo stiropora tisoč evrov, jo moramo danes kupiti za 2000 evrov.

Gregor Krajnik, Fragmat

O težavah poročajo številni obrtniki, ki čakajo na dobavo surovin; od parketa do cevi, steklene volne in cementa, katerih cene so poskočile v nebo. Najbolj so se podražili izdelki iz kovine in jekla (med 40 in 50 odstotki), opečni/keramični/kamniti in cementni materiali (v povprečju med desetimi in 30 odstotki), armirano železo za 20 odstotkov, polimeri ali plastični izdelki med 10 in 15 odstotki, bitumenski izdelki med petimi in desetimi odstotki.

"Če je bila surovina za proizvodnjo stiropora tisoč evrov, jo moramo danes kupiti za 2000 evrov," nadaljuje Gregor Krajnik, ki doda, da je prva težava pri dobavi danes dražjih surovin likvidnost podjetja, "saj moraš imeti več denarja, da surovino sploh lahko kupiš, in zelo dobro bonitetno oceno, primeren posojilni limit pri dobavitelju, da ti blago sploh da. Če si prej potreboval milijon, zdaj potrebuješ dva." Kot drugo, nadaljuje, pa izdelkov zaradi dražjih surovin, ne morejo podražiti za 100 odstotkov, "saj je cena proizvoda sestavljena iz kalkulacije energije, dela, variabilnih fiksnih stroškov," zato so bili primorani zmanjšali svoj zaslužek.

Foto: Fragmat / arhiv
Foto: Fragmat / arhiv

Cena železove rude višja za 112 odstotkov

Ob tem so se cene bakra v enem letu zvišale za 84 odstotkov, aluminija za 60 odstotkov in železove rude za 112 odstotkov. "Višje cene teh surovin pa vplivajo na dražje naložbene projekte, stroje in naprave, vozila," pove vodja analitike na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Najmanj, kar si lahko naročniki želijo, je to, da bi tiščali glavo v pesek zaradi nekih političnih pritiskov, populističnih, da tako rečem, in na te stvari ne bi odreagirali

Gregor Ficko, ZGIGM

A zamude pri dobavi materialov in surovin so predvsem posledica tega, da sta svetovna proizvodnja in industrija zaradi epidemioloških ukrepov za dva ali tri mesece popolnoma obstali, tudi avtomobilska, za katero Fragmat proizvaja tehnične izdelke. "Takšnega izpada ne moreš prinesti notri v enem dnevu ali mesecu, ampak potrebuješ določeno obdobje, da postaviš proizvodnjo na številke, s katerimi lahko posluješ normalno," doda komercialni direktor Fragmata, ki poudari, da je podjetje v tem za mnoge težkem obdobju dobro poslovalo predvsem zaradi gradbeništva in gradbenih del. "Marca in aprila je bilo noro, vsi smo prodajali do 50 odstotkov več kot lani, ampak velik razlog je v tem, da so ljudje in podjetja kupovali na zalogo, saj so vedeli za dražitve. Zato je trenutno toliko posla."

Začetek gradnje drugega tira na območju Divače. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Začetek gradnje drugega tira na območju Divače. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Lokar: Ponudba ni sledila velikemu povpraševanju

Strokovnjak za upravljanje premoženja Aleš Lokar na Generali Investments nastali položaj pojasni s štirimi dejavniki. Poleg tega, da so države v preteklem letu tiskale "ogromne količine denarja, ki so ga delile posameznikom in podjetjem, je ta denar nekam moral iti. En del je šel v surovine, saj so jih mnogi ocenili kot dobro naložbo." S stimulativnimi ukrepi so imeli investitorji (od investicijskih skladov do bank, pokojninskih skladov in fizičnih oseb) presežna likvidna sredstva – preveč denarja v nogavici, če poenostavimo –, ki jih zdaj vlagajo v nakupe nepremičnin, "kot vemo, pa gradnja nepremičnin zahteva večje količine materiala, od lesa do bakra za električne žice".

Države so v preteklem letu tiskale ogromne količine denarja, ki so ga delile posameznikom in podjetjem in ta denar je nekam moral iti. En del je šel v surovine, saj so jih mnogi ocenili kot dobro naložbo.

Aleš Lokar, Generali Investments

Poleg tega pa so bili v sklopu strukturnih ukrepov, ki so jih prejele vlade kot pomoč za okrevanje po epidemiji, tako evropski kot ameriški projekti usmerjeni v infrastrukturo, "ki je znova velik porabnik materialov. Del tega je šlo tudi na račun investicij v zeleno energijo, v zeleno mobilnost". Kot nadaljuje Lokar, ponudba ni sledila velikemu povpraševanju, poleg tega pa so bila velika podjetja, ki se ukvarjajo proizvodnjo surovin, kot so rudarska, pod velikim pritiskom.

"Na eni strani se ustvarja percepcija, da niso okoljsko čista podjetja, na drugi strani pa je bilo zadnja leta zelo nepriljubljeno odpiranje novih lokacij za pridobivanje surovin in rud. V Avstraliji, Kanadi in Južni Ameriki smo videli cel kup tožb, ki so jih prvotni prebivalci sprožili proti tem podjetjem."

Julija lani je rusko tožilstvo začelo preiskavo strupenega izliva iz zapuščenega rudnika v pokrajini Sverdlovsk v ruskem Uralu, potem ko so fotografije območja razkrile rumeno-rdeče sledi na goratem površju. Foto: Reuters
Julija lani je rusko tožilstvo začelo preiskavo strupenega izliva iz zapuščenega rudnika v pokrajini Sverdlovsk v ruskem Uralu, potem ko so fotografije območja razkrile rumeno-rdeče sledi na goratem površju. Foto: Reuters

Delo gradbincev dražje za deset odstotkov

Poleg tega je imela Kitajska, ki ima od šest- do sedemodstotno gospodarsko rast, v tem času megalomanske naložbe, na ameriškem trgu pa je prišlo do izpada črpanja nafte. "Vse te zadeve so povzročile, da predvsem jeklarskih in bitumenskih izdelkov, povezanih z nafto, ni dovolj, kot tudi vseh energentov, vezanih na veliko porabo energije. Posledica te spirale je, da na celotnem območju EU-ja pa tudi na celotnem azijskem in ameriškem trgu primanjkuje gradbenih materialov, kar bo trajalo še kar nekaj časa," pojasni Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Zaradi omenjenega višanja cen surovin, zaostankov pri njihovi dobavi in obilice dela "pa se je za okoli deset odstotkov zvišala cena dela gradbincev," pove tehnični svetovalec za gradbene zadeve Boštjan Novak (ime je izmišljeno, saj ni hotel biti imenovan), ki v Ljubljani trenutno vodi tri projekte gradnje nadstandardnih večstanovanjskih objektov. Na gradbiščih imajo trenutno velike težave z dobavo armature (armirano železo) in betona. "Hidroizolacije se ne dobi," nadaljuje Boštjan. "Velika težava pa so predvsem stare pogodbe, sklenjene pred letom in pol, ko se gradnja še sploh ni začela. Če je bila takrat cena armature 0,50 evra na kilogram, je danes 0,70."

Veliko povpraševanj po bagristih za kopanje gradbenih jam

Foto: primerjam.si
Foto: primerjam.si

Portal primerjam.si, ki na zbranem mestu ponuja storitve in dela različnih izvajalcev, je naredil zanimivo analizo o učinkih koronavirusa na povpraševanje po storitvah (vzorec 141.551 oddanih povpraševanj med januarjem 2019 in februarjem 2021). V drugem lockdownu je bilo po njihovih podatkih največ povpraševanja po t. i. bagristih za izkop gradbenih jam (skoraj 50-odstotna rast glede na primerljivo obdobje leto prej), izdelovalcev fasad ( 47-odstotna rast) in prenov stanovanja (+ 45 odstotkov).

Ob tem poudarjajo, da je bilo manj povpraševanja po storitvah za obnovo kopalnic, polaganja parketa in talnih oblog, vendar pa v naslednjih mesecih pričakujejo manjši "boom" pri iskanju najrazličnejših obrtnikov in storitev tako za domove kot za gospodarske družbe.

Foto: primerjam.si
Foto: primerjam.si

In, kdo so investitorji gradenj?

"Predvsem tisti, ki so imeli denar na banki in ga morajo zaradi zaračunavanja ležarin investirati drugam, in dobičkarji z bitcoini. Med njimi so večinoma tujci, Rusi in Ukrajinci," še pove sogovornik, ki ocenjuje, da se bodo cene stanovanj v prestolnici, kjer se kvadratni meter novogradenj že tako giblje nad 4000 evri za kvadratni meter, še zvišale, "a v nekem trenutku bomo imeli preveč stanovanj, ki se jih ne bo dalo prodati in nastopila bo nova kriza".

Nova Ljubljanska banka (LB) in SKB sta napovedala, da bosta s 1. junijem letos začela zaračunavati ležarine tudi za fizične osebe (v NLB-ju bo meja 250.000 evrov, v SKB-ju 200.000 evrov), za pravne osebe in samostojne podjetnike pa bo po novem meja mesečnega nadomestila v višini 0,04 odstotka spuščena z 250.000 evrov na 100.000 evrov (SKB).

Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+

Ficko: Zapleti bi se lahko končali tudi na sodišču

Da so zasebni investitorji in podjetniki "z dosti večjim razumevanjem pristopili k reševanju te težave skupaj s svojimi izvajalci," ugotavlja Gregor Ficko (ZGIGM). "Pogovarjajo se o spremembi cen, o spremembi pogodbene vrednosti, o sklenitvi dodatkov na podlagi nekih ekonomski analiz, saj tega nihče ne počne na pamet, da nekdo pride in reče, zdaj pa hočem še teh 30 odstotkov zraven (…) Dejstvo je, da indeksacija cen ni nekaj, česa v Sloveniji ne bi poznali."

Ob tem doda, da sta tako GZS kot ZGIGM že pozvala naročnike, naj od primera do primera skupaj z izvajalci preučijo, kaj se da narediti, "saj gre za nesorazmeren poseg v pogodbena določila, na katerega izvajalci in tudi naročniki nimajo vpliva, in tu govorim predvsem o javnih naročilih, kot sta DARS in 2TDK pa Direkcija za infrastrukturo."

Vendar pa, ko izpostavimo težavo že sklenjenih pogodb pred pojavom dviga cen surovin, očitno tudi do 100 odstotkov, zamud pri dobavi in temu, da pri javnih naročilih "zmaga najnižja ponudba", Ficko odvrne: "Če bi prišlo do zapletov, da naročnik javnega sektorja ne bi želel prisluhniti tovrstnim željam, pobudam, zahtevam, se lahko zadeva zaključi tudi na sodišču."

174 občinskih najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo pripravljenih na vselitev

Ob tem poudari, da je "najmanj, kar si lahko naročniki želijo, to, da bi tiščali glavo v pesek zaradi nekih političnih pritiskov, populističnih, da tako rečem, in na te stvari ne bi odreagirali (…) To ni nekaj, kar bi si izvajalci izmišljevali. Treba je pogledati od primera do primera (…) Najmanj, kar si želimo, je, da bi prišlo do ustavitve projekta in da bi se zadeve končale na sodišču, česar pa si ne želi nihče. Zdrav razum na obeh straneh, še enkrat pa želim poudariti, da to niso stvari, s katerimi bi se srečali prvič."

Raje ustavljeno gradbišče kot nabava dražjega materiala

A kot nam je povedal Gregor Krajnik iz Fragmata, so med njihovimi strankami tudi takšni, ki so bili primorani storiti ravno to – ustaviti gradbišče. "Imamo stranko, ki gradi tri bloke: delo enega nadaljuje, za druga dva bo počakala na trenutek, ko se bodo cene stabilizirale na normalno raven." Na vprašanje, ali se torej bolj splača imeti odprto in nedelujoče gradbišče, kot da bi kupovali dražji material, odgovori: "Nekateri delajo tudi to."

Ivanc: Višje cene bodo kupci občutili med dvema in šestimi meseci

Seveda pa se v razpravi o zaslužku postavlja tudi vprašanje, kdo bo v celotni verigi nosil največje breme? Verjetno končni kupec? Ravno to je storila naftna industrija, ki je višje cene prodaje motornih goriv prenesla na kupce. Kot pojasni Bojan Ivanc (GZS), sta bila v Sloveniji najbolj prizadeta del avtomobilske industrije in elektronike, ki ni mogla delovati zaradi pomanjkanja čipov.

"Na drugi strani pa bo industrija višje cene surovin in polizdelkov prenesla na končne potrošnike z zamikom oziroma predvsem na poslovne kupce iz tujine. Popolnoma na koncu prodajne verige je okoli 20 odstotkov slovenske industrije, pri teh bo čas prehoda na višje cene odvisen od obrata izdelka pri kupcu, in sicer od dva do šest mesecev."

Ravno zato "v verigi proizvajalec, trgovec, izvajalec in investitor potekajo pogajanja in poskusi nižanja cene, a največje breme bi lahko bilo na gradbincu, če ima takšno pogodbo, da ne more spreminjati cen investitorju," še meni Gregor Krajnik, ki ocenjuje, da bodo začele cene, "ki so zdaj na zgodovinsko visoki ravni in nimajo nobenih realnih osnov," padati do poletja.