"Ne dvomimo, da bo letos prišlo dno dna, ker se je gradbeništvo leta 2009 izčrpalo in pravih ukrepov ni bilo," je povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Gospodarske in obrtne zbornice ter Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. Vlado pozivajo, naj nemudoma pristopi k oživitvi trga gradbeništva s pospešitvijo investicij za pomembne infrastrukturne projekte. Pri tem so izpostavili predvsem podizvajalce, ki so po stečaju večjih gradbenih podjetij soočajo s 400 do 500 milijonov nepoplačanih dolgov.

Država naj dokonča avtocestni program in pospeši gradnjo 3. in 4. razvojne osi, v izvedbeno fazo naj premakne projekt drugega tira železnice med Divačo in Trstom ter pospeši programe gradenj objektov za varstvo okolja (odlagališča, čistilne naprave), pozivajo združeni gradbinci. Opozarjajo tudi na slabo izkoriščen potencial kohezijskih sredstev Evropske unije.

Hribar Milič: Posledice so nepredvidljive
Podjetja se spopadajo z velikimi terjatvami, do dolžnikov so nemočna, ti pa nimajo ukrepov za izpolnitev obveznosti. Naročil drastično primanjkuje, kapacitete so bistveno preobsežne - davčne obveznosti pa so se celo povečale, položaj gradbeništva opisuje Hribar Milič. Po njegovih besedah ni ogroženih le 70.000 delovnih mest v gradbeništvu, temveč lahko pričakujemo verigo stečajev, saj je z gradbeništvom in investicijami življenjsko povezanih kar 11 panog.

Temu se pridružuje Branko Selak, predstavnik zbornice za gradbeništvo pri GZS-ju: "Stečaji so na vidiku. Poleg močnejših podjetij bo to prizadelo predvsem vrhunska podizvajalska podjetja srednje velikosti - ko se bo vrh sesul, bo to potegnilo za seboj bistveno več, kot si lahko predstavljamo." Pozval je k ukinitvi kriterija najnižje cene pri javnih razpisih - najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost, trdi.

Si lahko predstavljamo Slovenijo brez avtocest?
Samo Medved iz združenja za svetovalni inženiring pri GZS-ju poudarja, da bi bilo nesmiselno državo pozivati k vlaganju samo zato, da podjetja preživijo. Vzrok krize je po njegovem mnenju prav pregrevanje gospodarstva, padca pa ne more preprečiti nič. Vlado poziva le k tistim investicijam, ki so za državo nujne, pri tem pa izpostavlja avtocestna odseka Draženci-Gruškovje in Postojna-Jelšane, ki sta pomembna tudi v evropskem merilu. Iz tega razloga ne smemo ponoviti pretekle napake in graditi samo z lastnim denarjem, poudarja Medved, temveč se je treba angažirati za evropska sredstva.

Dodal je še, da bi se morala država v tem primeru poenotiti tako, kot se je pri projektu gradnje avtocestnega križa. "Si lahko še predstavljamo Slovenijo brez avtocest," se sprašuje Medved.

"Bomo, bomo, bomo, a na koncu ni nič"
Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbenih podjetij pri Obrtni zbornici Slovenije, je kot največje težave izpostavil pomanjkanje naročil, neurejeno plačilno disciplino in splošen neugoden položaj podizvajalcev v odnosu z naročniki. Po rednem sestankovanju s predstavniki države ima obljub dovolj. Poudaril je, da so na torkovem sestanku predstavniki sedmih ministrstev naredili korak naprej in sprejeli 3 zahteve zbornice. Toplo pozdravlja predlagano prepoved gradnje v lastni režiji nad 30 kvadratnih metrov, pri katerem naj bi bilo skoraj 90 odstotkov del opravljenih na črno. Manj pa je zadovoljen z napovedano energetsko sanacijo objektov, natančneje z zneskom - 20 milijonov evrov.

Protest in državljanska nepokorščina
V OZS-ju so bolj nezadovoljni s tremi točkami, ki so jih vladni pogajalci zavrnili, začenši z zakonom o izvršbi. Bukovec trdi, da je skoraj polovica njihovih zahtevkov in ugovorov zavrnjenih, polovica pa gre v pravdni postopek. Obrtniki po njegovih besedah skoraj nimajo vpliva na postopek in so soočeni z izvršenimi dejstvi, ki pogosto vodijo v stečaj. Še hujša težava je po njegovem mnenju plačilna nedisciplina. Pri tem izpostavlja nezanesljive bilance poslovanja naročnikov del in prioritetno poplačilo banke v stečajnem postopku. Napoveduje vztrajanje pri zahtevah, kar bodo podkrepili najprej s protestom (datum bo objavljen v četrtek), potem pa še z državljansko nepokorščino.

Bančna pravila 'Basel 2', rešitev za prihodnost?
Združenje izvajalcev zaključnih del pri GZS-ju opozarja na sporne načine financiranja gradbenih projektov, ko so podizvajalci za sodelovanje tako rekoč prisiljeni v status soinvestitorja pri projektih, "ki se gradijo na kredit, kjer so krediti večji od projekta, gradijo se pa na zemljiščih, pridobljenih na lizing", je dejal predsednik združenja Mirko Požar. Predlaga uporabo nemškega model financiranja Basel 2, ki predvideva za celoten projekt dva računa - enega za odlive, drugega za prilive, vse transakcije pa nadzoruje banka kot vodja projektnega računa. Projekt se lahko začne šele, ko je na stroškovnem računu sredstev večji od predračunske vrednosti. Če država ne bo hitro ukrepala, jih bo v prihodnjih mesecih propadlo več sto, je sklenil Požar.

Med drugimi predlogi za izboljšanje stanja je Požar navedel začasno ukinitev davka na dobiček za podizvajalce in dobavitelje ter delno ukinitev obdavčitve plač za neodpuščene delavce.
Zapleti se porajajo tudi pri urejanju zakonodaje na področju dela. Znano je, da je pet združenj delodajalcev zavrnilo sodelovanje na sestanku z ministrstvom, kjer bi obravnavali spremembe zakona o delovnih razmerjih. Podobno je storila tudi sindikalna stran s Pergamom in ZSSS-jem na čelu, zato so sestanek odpovedali.