Pogoj, da se morajo testirati tako zaposleni kot tudi stranke v kozmetičnih salonih, je za kozmetike popolnoma nesprejemljiv, so zapisali v sekciji kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Nekateri kozmetiki so se tako odločili, da bodo še naprej izvajali zgolj medicinsko pedikuro in manikuro, saj za ti dve storitvi testiranje ni obvezno.

Kozmetični, pedikerski in drugi saloni za nego telesa so med svojimi strankami izvedli anketo, ki je pokazala, da se stranke pred prihodom v kozmetični salon ne želijo testirati. Tudi zato so se kozmetiki odločili, da svojih salonov še ne bodo odprli. Ob tem pa se odpira vprašanje, kako bi lahko v praksi preverjali svoje stranke.

Člani OZS-ja tudi opozarjajo, da je težko zagotoviti zdravstveno osebje, ki bi izvedlo testiranje zaposlenih. Podobno kot je bilo pred odprtjem frizerskih salonov, se tudi kozmetične storitve v času zaprtja kozmetičnih salonov izvajajo na črno, so dodali.

Glede na to, da se zaradi obveznih testiranj te storitve še ne bodo izvajale v polnem obsegu, pa se bo, kot kaže, delo na črno tudi na tem področju še nadaljevalo. Pri tem v OZS-ju opozarjajo, da se pri delu na črno ne upoštevajo zaščitni ukrepi, s tem pa se dodatno povečuje tveganje za prenos okužb.

Na nesmiselne omejitve opozarjajo tudi lastniki salonov za nego živali. Lastnik psa ali mačke namreč potrebuje negativni izvid testa, čeprav se storitev opravi na psu ali mački, ne na lastniku živali, so poudarili na OZS-ju.

Ukrepi otežili delo računovodij

Skupina računovodskih servisov in računovodij pa poziva vlado, da se zaradi obsežnosti ukrepov in njihovega vpliva na sestavo letnih poročil ter obračuna davka podaljšajo roki glede obveznosti letnega poročanja za leto 2020 vseh organizacij. Rok je namreč 31. marec. Kot so opozorili, morajo preučiti vse protikoronske zakone ter njihova določila ustrezno upoštevati.

Računovodje so se zaradi interventne koronske zakonodaje znašli pred izjemno zahtevno nalogo, "da najprej vse zakonske določbe preštudiramo in jih pravilno obravnavamo, potem pa tudi izvedemo vse zahtevane postopke za koriščenje ukrepov". Vse to so delali že med lanskim letom, zdaj pa jih čaka še obdobje zaključnih računov, so opozorili v sporočilu vladi in medijem.

Vsak od interventnih zakonov je prinesel kar nekaj ukrepov, ki se nanašajo na podjetja in podjetnike. Taki primeri so mesečni temeljni dohodek, ukrep čakanja na delo, pa delno povračilo nekritih stalnih stroškov in podobno. Za upravičenost do te državne pomoči morajo podjetja izpolnjevati določene pogoje, denimo zadosten padec prihodkov, neizplačevanje dobičkov, striktno upoštevanje določil delovne zakonodaje in drugi, so spomnili.

Poziv za podaljšanje so že podale tudi krovne organizacije, kot so Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Zbornica računovodskih servisov na GZS-ju in drugi. "Problem pa je, ker odgovorov še ni, ko se roki že bližajo, hkrati smo neuradno izvedeli, da sta tako Ajpes kot Furs nenaklonjena podaljšanju," so zapisali. Prestavitev roka je po njihovi oceni "pravzaprav nujna – kajti v nasprotnem primeru bo prišlo ali do netočnosti in nepreverjenosti oddanih podatkov ali pa množičnih zamud pri oddaji".

Sorodna novica Turizem: Ko z letalom skočiti na drug konec sveta ni več preprosto

Nekateri turistični vodniki ostali brez pomoči

Civilna iniciativa turističnih vodnikov Slovenije pa je na ministrstvo za gospodarstvo naslovila pismo, v katerem opozarja na nezavidljivo stanje panoge. Preprečiti želijo tudi, da bi bili v prihodnjih razpisih za pomoč sektorju turistični vodniki znova izključeni iz pomoči zaradi nedosegljivih pogojev, kot je določeno število zaposlenih ali prometa.

Kot so zapisali, z velikim zanimanjem spremljajo epidemiološko sliko v državi in se pripravljajo na ukinitev ukrepa o začasni prepovedi dejavnosti. "Naše misli in dejanja so usmerjena v prihodnost in postkoronsko okrevanje turizma," so poudarili.

Opozorili so, da samostojni podjetniki med junijem in oktobrom, ko so sicer lahko opravljali dejavnost, čeprav gostov skoraj ni bilo, niso prejeli nobene oblike državne pomoči.

Turistični boni pa so zajeli le nastanitvene obrate. "S pojavom turističnih bonov za rezidente Slovenije so se hotelske namestitve za tujce podražile in zato je bil slovenski trg v primerjavi z drugimi nekonkurenčen. Čeprav so hotelske namestitve dobile prihodke zaradi umetno spodbujenega povpraševanja s strani države, je po drugi strani ukrep omejil in odrezal od kruha tiste akterje v turizmu, ki živijo izključno od receptivnega turizma, tudi turistične vodnike," so pojasnili.