Investitorji so se za gradnjo odločali pred finančno krizo, zato bo v Sloveniji zraslo še precej novogradenj. Foto: MMC RTV SLO
Investitorji so se za gradnjo odločali pred finančno krizo, zato bo v Sloveniji zraslo še precej novogradenj. Foto: MMC RTV SLO
GURS ugotavlja, da število sklenjenih nepremičninskih poslov že od začetka tega leta upada. Foto: MMC RTV SLO

Oglaševane cene se razlikujejo od sklenjenih, to je dejstvo. Vprašljiva pa je razlika med njimi.

Marko Puschner, Slonep

Posledice so že vidne v številu sklenjenih nepremičninskih poslov. Podatki Geodetske uprave RS kažejo, da se je njihovo število letos že močno zmanjšalo, smernice padanja pa so opazne že od začetka leta. Glede na razmere na našem trgu je pričakovati, da se bo število poslov nekaj časa še zmanjševalo, je za MMC dejal Marko Puschner iz Slonepa.

Posojila nepremičninske trge povezujejo s finančnimi
Nepremičninski trgi so precej lokalni, a ker so naložbe v nepremičnine zaradi visoke vrednosti izvedene običajno z visoko stopnjo finančnega vzvoda (visoko zadolžitvijo), so tesno povezani s finančnimi trgi. Ti pa so globalni, je povezanost nepremičninskih trgov z dogajanji na svetovnih finančnih trgih za MMC pojasnila Andreja Cirman z Ekonomske fakultete.

"Kriza na slednjem je povzročila, da se je denar na globalnem finančnem trgu podražil, kar pomeni, da se je kupna moč povpraševanja na trgu zmanjšala," je dejala Cirmanova.

Novogradnje posledica načrtov pred krizo
Kljub temu se na trgu pojavljajo nove nepremičnine. Cirmanova vzrok za to vidi v dolgotrajnosti investicijskih ciklov, saj so investitorji odločitve o gradnji sprejemali pred pojavom finančne krize. Na stanovanjski trg v Sloveniji bo tako prišlo še precej novih nepremičnin, kar kaže tudi število odobrenih gradbenih dovoljenj. Glede na ta podatek število kvadratnih metrov stanovanjskih površin zadnja leta narašča.

Padec cen nepremičnin?


Ob visokem pritoku novogradenj in upadli kupni moči zaradi recesije, dražjih virih zadolžitve ter ob povečani negotovosti lahko pride tudi do padca cen nepremičnin. Dnevi, potrebni za prodajo nepremičnine pa se že podaljšujejo, je dejala Cirmanova. Po mnenju Marka Puschnerja pa je upadanje števila nepremičninskih poslov zgolj ena izmed posledic siceršnjega dogajanja na nepremičninskem trgu, od katerega je sicer odvisno gibanje cen, torej upadanja povpraševanja, večje ponudbe ter težje dostopnih in dražjih posojil.

Dražja posojila - manj kupcev in investitorjev
Tudi Puschnik meni, da finančna kriza na slovenski nepremičninski trg vpliva prek bank in dražjih posojil. Tako kupci kot investitorji vedno teže pridejo do posojil, saj banke postavljajo vedno ostrejše pogoje, dvigujejo pa se tudi obrestne mere že obstoječih posojil. "Dokler bo cena denarja na medbančnem trgu rasla, je pričakovati rast obrestnih mer posojil in še težjo dostopnost posojil," je za MMC dejal Puschner.

Puschner je potrdil, da so med oglaševano in dejansko ceno pogosto razlike, ki pa jih je težko natančno določiti, saj je raziskav o tem premalo. "Do zdaj je bila narejena zgolj ena korektna raziskava na to temo, in sicer zgolj za Ljubljano, ki je pokazala, da je ta razlika med pet in 10 odstotkov, odvisno od vrste nepremičnine," je dejal Puschner in dodal, da se je ta razlika verjetno še povečala, saj je Geodetski uprava RS lani pri prodaji stanovanj v Ljubljani zaznal upad cen.

Geodetska uprava je na svojih spletnih straneh objavila poročilo o dogajanju na slovenskem trgu nepremičnin v prvem polletju 2008 in poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu nepremičnin za drugo četrtletje 2008.

Aleksandra K. Kovač

Oglaševane cene se razlikujejo od sklenjenih, to je dejstvo. Vprašljiva pa je razlika med njimi.

Marko Puschner, Slonep